Zagotovo bo nekoč veterinar

V teh mesecih, ko je hladno in vsepovsod polno snega, jih seveda ne spušča na pašo, ampak poskrbi, da imajo v hlevu dobro nastlano, da imajo dovolj hrane in da imajo dovolj vode. Pravzaprav ni to nič zelo nenavadnega, saj je povsod veliko kmečkih fantov, ki morajo krepko prijeti za delo že kot otroci. A Adnan se kljub temu zelo razlikuje od svojih vrstnikov. Od nekdaj ima rad živali, to ljubezen pa je nanj prenesel njegov ded, s katerim je čuval ovce. Je sicer priden in dober učenec in ima rad šolo, a medtem ko večina otrok sanja o nakupu tablice ali pametnega telefona, on sanja o tem, kako bi povečal svoj trop ovac. Teh 20 ovac in dve kozi je namreč njegovih. Sam jih je kupoval in počasi večal število glav, zanje je porabil ves denar, ki ga je zbral. Delo na kmetiji imajo sicer razdeljeno in Adnan skrbi za kravo in dve teleti, kida gnoj iz hleva in skrbi za kokoši. Ves denar, ki ga zasluži, med drugim tudi s prodajo kokoši, porabi za to, da poveča svoj trop. Mali Adnan je namreč tudi dober trgovec, pravzaprav je že pravi mojster, ko gre za barantanje z živalmi, ki jih prodaja. Ko potem zbere vsoto med 200 in 300 markami, se odpravi kupovat nove ovce. Sam pravi, da so ovce kar drage, vsekakor pa da je najlepše, ko se skotijo mladi jagenjčki. Letošnjo zimo se je Adnanovo premoženje povečalo za eno tele. Krava je namreč telila in telička je oče podaril Adnanu. Dvanajstletni poslovnež zdaj še ne ve, ali bo telička obdržal ali pa ga bo prodal in kupil nove ovce, ve pa, kaj bi rad postal. Veterinar. In prav nobenega vzroka ni, da bi dvomili o tem.