»Letos imamo na ministrstvu prvič v zgodovini v proračunu na voljo več kot milijardo sredstev, kar je približno 200 milijonov evrov več kot lani. Največ tega denarja bo namenjenega področju železnic in sicer 509 milijonov evrov,« je na današnji novinarski konferenci napovedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Poudaril je, da je ministrstvo naredilo korak naprej tudi pri črpanju evropskih sredstev. Od načrtovanih 112,5 milijona evrov je bilo lani počrpanih 101,4 milijona evrov oziroma 90 odstotkov sredstev, kar je najvišji delež črpanja iz finančne perspektive 2014 - 2020. V letu 2021 naj bi se trend črpanja evropskih sredstev še dodatno stopnjeval, saj načrtujejo kar dvakrat višjo realizacijo v višini 217,4 milijona evrov.
Vrtovec je opozoril, da je razvoj železniškega prometa v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno zaostajal za razvojem železniškega prometa v drugih evropskih državah. »Vlaganja na področjih energetike in prometa so bistvene za uspešnost in vitalnost slovenskega gospodarstva in blaginjo ljudi. Na ministrstvu zato vlagamo velike napore tako v kratkoročne kot tudi dolgoročne rešitve, ki bodo naredile železniški promet konkurenčnejši v dobro kakovostnejšega življenja državljank in državljanov in hitrejšega razvoja slovenskega gospodarstva,« je poudaril minister.
Vizija razvoja železniškega omrežja kmalu na vladi
Na področju železniškega prometa je v letošnjem letu predviden zaključek nadgradnje železniške proge Zidani most – Celje in nadgradnje železniškega predora Karavanke, nadaljevali pa bodo z nadgradnjo železniške proge Maribor–Šentilj in nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice na odseku Podnart–Lesce–Bled in Kranj–Podnart. Poleg tega bodo pričeli s 40 milijonov evrov vrednim projektom nadgradnje vozlišča Pragersko, izvedli okoli 15 milijonov evrov vreden razpis za železniško postajo Grosuplje, ki bo popolnoma prenovljena, prav tako pa bodo med drugim začeli z gradnjo postaje Domžale ter nadgradnjo postaj Ljubljana, Brezovica in Rakek, ob tem pa še nadgradnje medpostajnih odsekov Ljubljana–Brezovica in Rakek–Postojna.
Na ministrstvu za infrastrukturo so že pripravili vizijo razvoja slovenskega železniškega omrežja, ki jo bodo, kot je dejal Vrtovec, v kratkem obravnavali tudi na vladi. Cilj ministrstva je, da postane Slovenija dobro povezana, predvsem med nacionalnimi in regionalnimi središči. »Železniški promet mora biti konkurenčen osebnemu prometu in mora zagotavljati tudi ustrezno frekvenco, predvsem v konicah. Le tako se bodo ljudje v službo volili z vlakom in ne z avtomobilom,« je dejal Vrtovec.
Vrtovec za hitrejše umeščanje v prostor
Minister je prepričan, da bo treba za uspešno sledenje trendom in potrebam na področju prometne infrastrukture bistveno pospešiti postopke umeščanja vseh infrastrukturnih projektov, ki so zelo počasni in zamudni. »Nesprejemljivo je, da denimo umeščanje dvotirnosti na relaciji Ljubljana–Domžale–Kamnik traja kar 5 let, za dvotirnost Ljubljana–Kranj pa 12 let. To je nezaslišano! Zato si na ministrstvu želimo, da bi se ob sprejetju te vizije med drugim dogovorili tudi za pripravo interventnega zakona, ki bo omogočil hitrejše postopke pri izdajanju dovoljenj in s tem tudi hitrejšo pripravo na gradnjo. To je ena izmed prioritet tako Nove Slovenije kot tudi vlade,« je poudaril Vrtovec.
Eden izmed ciljev strategije ministrstva je nova hitra železniške povezava na relaciji Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Divača. »V letošnjem letu se bo pristopilo k izdelavi strokovnih podlag, na podlagi katerih bo podana pobuda za umeščanje v prostor. Cilj je, da bo potovalni čas na relaciji Ljubljana–Maribor 55 minut, kar predstavlja konkurenčni čas vožnji z avtomobilom. Če so to sposobni narediti v tujini, potem smo sposobni tudi mi, « je še dejal Jernej Vrtovec.
