Cene bencina in dizla so se po novem letu začele dvigovati, kar gre pripisati tudi rasti cen nafte na svetovni trgih. Lani so se maloprodajne cene naftnih derivatov za pogon motornih vozil znižale. Referenčna maloprodajna cena 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina je bila nižja za 17 odstotkov, dizelskega goriva pa za 15 odstotkov.

»Upad povpraševanja zaradi pandemije koronavirusne bolezni covid-19 je povzročil znižanje proizvodnje nafte, dodatno pa je cenovna vojna med Savdsko Arabijo in Rusijo privedla do zgodovinskega padca cen nafte v drugem četrtletju 2020. Posledično so bile nabavne cene ob konca leta 2020 še vedno za več petino nižje kot pred krizo,« so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, ki je opravilo analizo cen za lansko leto.

Povprečne cene energetskih surovin so se po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) lani znižale za 31,7 odstotka v ameriških dolarjih oziroma 33,1 odstotka v evrih. Cene surove nafte so se po aprilskem dnu podvojile, kar je bilo posledica močnega zmanjšanje oskrbe z nafto s strani OPEC, vendar ostajajo za tretjino nižje od ravni pred pandemijo. Decembra so se cene energetskih surovin ponovno zvišale, na kar je vplivalo več kot 15-odstotno zvišanje cen nafte Brent. Povprečna cena nafte brent je lani znašala 42,3 dolarja za sodček, v 2019 pa 64 dolarjev.

Cene naftnih derivatov so od septembra sproščene

Vlada je spremembe na nabavnem trgu do začetka popolne liberalizacije cen naftnih derivatov lani septembra kompenzirala s prilagajanjem trošarine na bencinsko in dizelsko gorivo. Na letni ravni se je trošarina na bencinsko gorivo znižala za 10 odstotkov, trošarina na dizelsko gorivo pa je bila za eno odstotno točko višja.

Trend pa se je letos obrnil in cene naftnih derivatov v zadnjih tednih rastejo. Če je liter 95-oktanskega bencina na bencinski servisih izven hitrih cest in avtocest konec leta 2020 stal okrog 1,01 evra, je sedaj cena postavljena okrog 1,08 evra. Pri dizlu je bila podražitev še večja, in sicer za okrog 20 centov na 1,25 evra.

Vlada je cene naftnih derivatov regulirala od leta 2000, nato pa marca 2016 najprej sprostila cene kurilnega olja in 98-oktanskega bencina, novembra istega leta pa še cene 95-oktanskega in dizelskega goriva na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah.

Izven avtocest in hitrih cest so se cene obeh pogonskih goriv po sprostitvi najprej dvignile nad en evro, vendar pa je nato cena za bencin upadla in se več tednov držala pod enim evrom. To mejo je presegla sredi decembra. Cena dizla je ta čas vztrajala nad enim evrom.

Za liberalizacijo se je vlada odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov. Kot je tedaj ocenila, bi lahko ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov v naslednjih desetih letih prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov.

V januarju na mesečni in letni ravni deflacija

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS (Surs) je Slovenija v letošnjem januarju tako na mesečni kot na letni ravni zabeležila upad cen oziroma deflacijo. Letna je bila 0,7-odstotna, mesečna pa 0,4-odstotna. Januarja lani so cene na mesečni ravni porasle za 1,7 odstotka, na letni pa za 2,1 odstotka.

Letna deflacija je bila v glavnem posledica cenejših naftnih derivatov (tekoča goriva so se pocenila za 12,8 odstotka, goriva in maziva za 16,6 odstotka) ter cenejših počitniških paketov, kjer so cene padle za 8,4 odstotka. Storitve so se v letu dni v povprečju podražile za 0,4 odstotka, blago pa pocenilo za 1,2 odstotka. Cene trajnega in poltrajnega blaga so se znižale za 0,2 odstotka, cene blaga dnevne porabe pa za 1,7 odstotka.

Na mesečno deflacijo so najbolj vplivale za 6,8 odstotka nižje cene oblačil in obutve. Cene zdravstvenih storitev so se znižale za 2,8 odstotka, cene počitniških paketov pa za 6,2 odstotka. Po drugi strani so se januarja za 4,2 odstotka zvišale cene tekočih goriv in bencina. Hrana se je podražila za 0,8 odstotka, od tega najbolj sveža zelenjava, za 5,9 odstotka.

Letno znižanje cen, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bilo januarja 0,9-odstotno, mesečno znižanje pa 0,3-odstotno. Cene storitev so bile v povprečju za 0,8 odstotka višje kot v januarju 2020, cene blaga pa za 1,9 odstotka nižje. Cene blaga dnevne porabe so se znižale za 2,9 odstotka, cene trajnega in poltrajnega blaga so v povprečju ostale nespremenjene.

Deflacijo, in sicer 0,3 odstotno, je decembra na letni ravni lani beležilo tudi območje evra, medtem ko so v EU cene za prav toliko, torej za 0,3 odstotka, porasle. Najvišjo deflacijo je imela Grčija, in sicer 2,4 odstotno, najvišjo inflacijo pa Poljska, kjer je znašala 3,4 odstotka. V Sloveniji je bila decembra lani 1,2-odstotna deflacija.