Zagovornik načela enakosti je Ustavnemu sodišču podal zahtevo za oceno ustavnosti dveh členov PKP7, ki delodajalcem omogočata, da brez navajanja razlogov prekinejo pogodbo o zaposlitvi delavcem z izpolnjenimi pogoji za pridobitev starostne pokojnine. Zagovornik je ocenil, da ureditev omogoča slabšo obravnavo nekaterih delavcev pri odpuščanju in glede varnosti trajanja zaposlitve zgolj zaradi njihove starosti. Ureditev, ki jo zagovornik izpodbija, je po njegovi oceni v neskladju z več členi ustave. Ustavnemu sodišču je predlagal prednostno obravnavo zadeve in začasno zadržanje izvajanja zakona, saj bi sicer delavcem nastale težko popravljive posledice.

Po 21. in 22. členu zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP7) lahko delodajalec brez navajanja razlogov odpusti samo delavce, ki so dopolnili 60 let in imajo 40 let pokojninske dobe oziroma 65 let in 15 let pokojninske dobe. Zagovornik je v postopku ocene diskriminatornosti PKP7 ocenil, da je takšna ureditev diskriminatorna. Posega v pravico do varstva pred neposredno diskriminacijo zaradi starosti pri odpuščanju in glede varnosti trajanja delovnega razmerja.

Prisilno bi lahko upokojili več kot 9000 delavcev

Delavcev, ki bi jih delodajalci na podlagi PKP7 lahko odpustili brez navedbe razloga, je po oceni zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje več kot 9000. Nekateri izmed njih so že na dan uveljavitve PKP7 31. decembra 2020 dobili vročene odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zanje se 60-dnevni odpovedni rok, določen v novem zakonu, izteče 1. marca 2021. Ob poteku odpovednega roka bodo upokojeni, zanje bodo nastale težko popravljive in potencialno tudi hude, predvsem finančne posledice, opozarja zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

»Ocenili smo, da sta 21. in 22. člen PKP7 v neskladju tako s členi ustave, ki govorijo o enaki obravnavi in enakih možnostih, kot tistimi, ki govorijo o pravni državi in zaupanju v pravo. Ustavnemu sodišču, ki sprejme končno in edino veljavno odločitev o tem, ali je predpis diskriminatoren ali ne, smo zato predlagali, naj zadevo obravnava prednostno in do dokončne odločitve zadrži izvajanje zakona za nazaj. Tako bi se izognili nepopravljivim posledicam za delavce, zaradi zadržanja izvajanja zakona pa nihče ne bi bil oškodovan,« je danes sporočil Lobnik, in spomnil, da je že v parlamentarnem postopku sprejemanja PKP7 poslancem in vladi priporočil ponovno proučitev in izvedbo testa sorazmernosti takrat še predlagane ureditve.

Zahteva za presojo ustavnosti, to so namreč vložile tudi reprezentativne sindikalne centrale, je po mnenju vlade neutemeljena. Na vladi ocenjujejo, da sprejeti ukrep zmanjšuje administrativno breme za delodajalca, saj odpravlja potrebo po utemeljevanju razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To bo po njihovem prepričanju spodbudilo konkurenčnost delodajalcev in povečalo število delovnih mest za mlade. Zaradi večje fleksibilnosti pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa naj bi bili bolj zaposljivi tudi starejši delavci.

Upokojenci podpirajo vladna stališča

S stališči vlade se strinjajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Kot pravijo, zakon ne določa, da mora oseba, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za starostno upokojitev, v pokoj, ampak delodajalcu omogoča, da ima besedo pri odločanju o tem, ali bo obdržal delavca, ki mu je že zagotovljena socialna varnost.

Ob tem še posebej opozarjajo na načelo medgeneracijske solidarnosti, v skladu s katerim je treba sistem prilagajati tako, da si bodo tudi mlade generacije zagotovile pogoje za starostno upokojitev. V ZDUS so prepričani, da bodo delodajalci pri uporabi novih določb zakona ravnali preudarno in odgovorno.