Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj v prvem večjem govoru po predsedniški prisegi, ki je bil namenjen zunanji politiki, poslal ostro opozorilo Rusiji, napovedal zamrznitev umika vojakov iz Nemčije ter dejal, da bodo ZDA za več kot osemkrat povečale število sprejetih beguncev v prvem letu njegovega mandata.
Obisk Bidna v State Departmentu v tretjem tednu vladanja, potem ko je bil Donald Trump v štirih letih tam samo enkrat, je sam po sebi najprej moralna podpora ameriškim diplomatom, saj so v času ministrovanja Mika Pompea na prejšnjo vlado letele obtožbe o političnem kadrovanju in obračunavanju z drugače mislečimi. Biden je rekel, da »boste vedno imeli mojo podporo« in da ne bo zamer ob polemikah, saj da je živahna izmenjava mnenj dobrodošla.
Drugačen ton je ubral, ko je govoril o Rusiji. Zahteval je »takojšnjo in brezpogojno« izpustitev zaprtega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, rekoč da je za zapahi zaradi političnih motivov oblasti. Predsedniku Vladimirju Putinu je sporočil, da je dni, ko so ZDA pustile, da šla ruska dejanja mimo, konec, ter omenil kibernetične vdore, vmešavanje v ameriške volitve in zastrupitev Navalnega. Kaj bo morda storil, ni povedal, očitno pa so na obzorju bolj zaostreni odnosi, čeprav je Biden dejal, da se bo opiral na diplomacijo tudi v odnosih z nasprotniki, saj je bila navsezadnje ena prvih zunanjepolitičnih potez njegove vlade podaljšanje sporazuma Novi Start z Rusijo kot edinega še obstoječega med državama o zmanjšanju jedrskih zmogljivosti. Nekaj podobnega je rekel glede Kitajske, ki jo je označil za »našo najresnejšo tekmico«. Dejal je, da bodo ZDA z njo sodelovale, ko bodo imele interes, se bodo pa postavile po robu njenim »gospodarskim zlorabam in kršenju človekovih pravic«.
Zamrznitev umika iz Nemčije
Odmevna napoved Bidna je, da je zamrznil vse korake za zmanjšanje števila ameriških vojakov po svetu oziroma njihov umik. Izrecno pa je omenil Nemčijo, potem ko je Trump napovedal umik skoraj 12.000 ameriških vojakov iz tega dela Evrope. Biden pravi, da bosta njegova obrambni in zunanji minister najprej opravila pregled razporeditve ameriških sil po svetu, da bodo vojaške kapacitete sorazmerne in usklajene z zunanjepolitičnimi dejavnostmi. Afganistana ni omenjal, je pa Biden na mizo že dobil študijo o tem, da popoln umik, ki ga je načrtoval Trump, ne bi bil primeren.
Tretja Bidnova napoved je, da bo ustavil prodajo ofenzivnega orožja vsem stranem v vojni v Jemnu, kar pomeni predvsem Savdsko Arabijo. Zunanji minister Antony Blinken je imenoval posebnega odposlanca, ki si bo prizadeval uresničiti včerajšnje Bidnove besede: »Vojna se mora končati.« Vendar se zdi, da je ameriški predsednik skušal nekoliko pomiriti uradni Riad, rekoč da bo še deležen ameriške pomoči za odvračanje nevarnosti, saj je država tarča raketnih napadov iz Jemna.
Mjanmarski vojski pa je Biden zagrozil s posledicami zaradi nedavnega puča in zahteval, da preda oblast izvoljenim predstavnikom, izpusti politične zapornike in znova vzpostavi telekomunikacijske storitve.
Spet odprta vrata
Ameriški predsednik je sicer že po izvolitvi in ob prisegi dejal, da bodo ZDA popravile odnose z zavezniki ter »si povrnile moralno avtoriteto in verodostojnost«. Ter da bodo spet bolj tvorno sodelovale v mednarodni skupnosti, tudi s podnebnim vrhom in globalnim srečanjem demokracij, ki ju bodo gostile.
Napovedal pa je tudi, bodo ZDA spet »zgled odprtih vrat« za begunce. Podpisal je predsedniški ukaz, ki bo omogočil, da jih v prvem letu sprejmejo 125.000, potem ko so jih v zadnjem letu Trumpove vlade 15.000.
