»Že teden dni mineva, odkar vlada ni podelila soglasja k razpisu za vpis v visokošolske študijske programe. Glede manevra, ki v resnici ni nič drugega kot novo izčrpavanje javnih zavodov na račun zasebnih, smo v Visokošolskem sindikatu FDV pričakovali vašo reakcijo. Do tega nimate zgolj politične dolžnosti, temveč tudi profesionalno in etično odgovornost. Žal ste se odločili uveljaviti ’pravico’ do molka,« je zapisano v pismu izvršnega odbora Visokošolskega sindikata VSS FDV. »Zadnji primer teptanja že usklajenih odločitev med (vašim) ministrstvom in visokošolskimi zavodi ne dokazuje zgolj odsotnosti vaše avtoritete nad lastnim področjem, temveč tudi izgubo etične integritete, saj ne spoštujete in se ne zavzemate za lastne zaveze, ministrsko funkcijo pa zožujete na obskurno vlogo opazovalke. Z rušenjem zaupanja med ministrstvom, univerzami in študenti ste povzročili nepopravljivo škodo vsem udeleženim v visokošolskem izobraževanju.« Nekdanji kolegi s fakultete ministrici, sicer profesorici politologije na FDV, očitajo, da se je podredila avtoriteti (svojega šefa Janše, op.p.) in ji ob tem sporočili: s tem izgubljate tudi vso akademsko kredibilnost.
»Neresnice predsednika vlade (tokrat o previsokem številu študentk in študentov na družboslovnih smereh) ste dolžni demantirati, saj smo po deležu novo vpisanih v družboslovne programe na nižjem mestu od Velike Britanije, Francije, Švedske in bliže Nemčiji. Te podatke glede na svojo funkcijo in akademsko ozadje zagotovo poznate, sicer pa so bili objavljeni tudi v medijih. Zakaj o njih molčite?« so avtorji pisma vprašali ministrico. Kot smo poročali v Dnevniku, je premier Janša razpis v visokošolske programe zaustavil pod pretvezo podatkov (morda si jih je premier izmislil, morda pa ga je kdo napačno informiral), ki naj bi kazali, da Slovenija nima ustreznega razmerja med številom vpisnih mest na družboslovju, humanistiki, tehniki, naravoslovju ... Pri tem se Janša, četudi je sam diplomant FSPN, predhodnice FDV, nagiba h krepitvi slednjih, družboslovje in humanistiko pa črti.
»Zakaj kot družboslovka nemo opazujete in dopuščate blatenje vede in njenih strokovnjakov kot neperspektivnih in nezaposljivih? Če kaj, je ravno trenutna pandemija najbolje pokazala, da virus ni zgolj zdravstveni problem, temveč prebivalstvu povzroča pomembne dolgoročne ekonomske, socialne in psihične posledice. Poleg pandemije nas sodobnost sooča s perečimi posledicami podnebnih sprememb, globalizacije, migracij, pa tudi onemogočanja kritike oblasti, nujne predispozicije demokratičnih ureditev. Vsi omenjeni problemi so v osnovi družboslovne narave in kličejo po sistematičnem družboslovnem raziskovanju in izobraževanju. Ali res menite, da družboslovje in humanistika pri tem nista strateškega pomena in da bodo k njihovi odpravi najpomembneje prispevali menedžerji?« so zapisali avtorji pisma.
»Če se vladni manever uresniči, bo največjo škodo utrpela prav Fakulteta za družbene vede – fakulteta v kateri ste, pred politično epizodo, poučevali kot redna profesorica. Zaradi zmanjšanja vpisnih mest bo prisiljena v krčenje programov in zmanjševanje števila zaposlenih. Kako licemerno menite, da bi potemtakem delovala vaša vrnitev? Morda pa čas, ki ga namenjate molku, lahko izkoristite za premislek o tezi, da v družboslovju nimamo težav s prevelikim vpisom na programe, temveč z diplomanti, ki si bodisi prisvajajo pravico do odločanja v zadevah, glede katerih nimajo kompetenc, bodisi imajo kompetence, pa nimajo hrbtenice,« so bili ostri.
Kot je znano, tiste profesorje (pa tudi druge kadre), ki prevzamejo funkcije v vladi, parlamentu ali drugje v državnem vrhu, delovna mesta na matičnih fakultetah čakajo. Po vsem, kar je Janševa vlada doslej storila, pa se mnogi na univerzi sprašujejo, kakšno bo vzdušje, ko (če) se bodo Janševi ljudje vrnili v svoje matične pisarne.
