Celjski kriminalisti so v sodelovanju z mariborskimi kolegi ter policisti več policijskih postaj s Celjskega v sredo opravili 15 hišnih preiskav, povezanih s sumi storitve 30 kaznivih dejanj jemanja in dajanja podkupnin po drugem odstavku 261. in 262. člena kazenskega zakonika. Šlo naj bi za oddajo del prek javnih naročil, večinoma manjših vrednosti do sto tisoč evrov. V sredo so zato pridržali enajst ljudi, ki pa so bili včeraj že izpuščeni na prostost, kriminalisti pa so nadaljevali preiskavo zasežene dokumentacije. Kot je potrdil celjski župan Bojan Šrot, so kriminalisti na celjski občini zapečatili tri pisarne oddelka za okolje, prostor in komunalo in pridržali tri njihove uslužbence. Česa točno jih kriminalisti sumijo in kaj točno so iskali, tudi Šrot včeraj še ni vedel. »Lahko povem le, da so kriminalisti korektno opravljali svoje delo, mi pa smo jim dali vso pomoč. Sicer pa samo odredba preiskovalnega sodnika obsega 203 strani, kar pomeni, da gre za res obsežno dokumentacijo,« je dejal Šrot. In dodal, da za zdaj ne občini še ne bodo ukrepali, saj zakonske podlage za to (še) nimajo. »Gre za predkazenski postopek,« je poudaril Šrot. Prav tako so se kriminalisti oglasili na občini Vojnik, tamkajšnji župan Branko Petre pa je razkril, da naj bi ena od njihovih zaposlenih za prejeto nagrado omogočila enemu od ponudnikov, da je zgradil vrtec na Frankolovem.

Razveljavili razpis in sprejemali fiktivne ponudbe

Ervin Stojnšek, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije na celjski policijski upravi, je pojasnil, da je 13 fizičnih in 12 pravnih oseb osumljenih, da so v letih 2019 in 2020 pri razpisih zlorabljali svoj položaj tako, da so posegali v prejeto dokumentacijo. »To pomeni, da so fizično odpirali kuverte in v njih zamenjevali listine z dokumentacijo oziroma podatki, ki so dajalcu podkupnine omogočali pridobitev posla. Pri razpisih večjih vrednosti so kaznivo dejanje storili tako, da so sam razpis po prejemu dokumentacije razveljavili, osumljena oseba je z vsebino medtem seznanila predstavnika gospodarske družbe, tistega, ki je ponudil podkupnino, pa seznanila s konkurenčnimi pogoji oziroma ponudbami in mu na tak način omogočila, da je v ponovljenem razpisu posel tudi dobil,« je razložil Stojnšek. V postopkih naročil majhnih vrednosti pa so pošiljali povpraševanja ponudnikom, s katerimi so se vnaprej predhodno dogovorili, da bodo posredovali tako imenovane fiktivne ponudbe, ki niso vsebovale prave volje ponudnika, pač pa so služile zgolj formalnim pogojem izvedbe postopka javnega naročanja z zbiranjem ponudb. Pri tem pa so bila kršena načela zakona o javnem naročanju, ki pri delu obvezujejo javne uslužbence in javne institucije. »Kršena so bila tudi načela konkurence med ponudniki, gospodarnosti, ekonomičnosti in smotrnosti. Postopki javnega naročanja so bili izvedeni tako, da so omejevali konkurenco med možnimi ponudniki, saj so favorizirali že vnaprej določenega ponudnika, s čimer posledično občine niso zagotovile gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev,« pove Stojnšek, ki pa na naše vprašanje, kdo jih je opozoril na sumljivo ravnanje, ni želel odgovoriti, saj preiskava še vedno ni končana. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi si pri tem pomagali tudi s prisluhi. Za jemanje podkupnine osumljenim v primeru obsodbe grozi od enega do pet let zapora in denarna kazen, za dajanje podkupnine pa od šest mesecev do štiri leta zapora in denarna kazen.