Najdražji glasbeni inštrumenti vseh časov: Violina iz Churchillove škatle za cigare

Bolje je imeti glasbilo kot pa delnice

Umetnik iz Cremone je večino violin izdelal konec 17. stoletja, do današnjih dni jih je preživelo približno 650, najdražje pa so tiste iz njegovega kasnejšega obdobja ustvarjanja. Stradivari ni bil osamljen, znana sta tudi Guarneri in Amati, katerih glasbeni inštrumenti gredo prav tako za med, toda Stradivarijevi so tisti, ki dosegajo milijonske vrednosti. Takšna je na primer violina Lady Tennant (Gospa Tennant), ki so jo pri dražbeni hiši Christie's leta 2005 prodali za 2,03 milijona ameriških dolarjev, njena vrednost pa se je v sedmih letih pred dražbo več kot podvojila. Toda vsa glasbila ne gredo na dražbo. V Čikagu obstaja tako imenovana Stradivarijeva družba, organizacija, ki kupuje redke violine in jih nato posoja nadobudnim glasbenikom. »Toda visoka cena še ne pomeni, da je zvok resnično dober. Različne inštitucije in muzeji si lastijo večino izjemnih violin, preostale, ki jih je na trgu malo, pa posledično dosegajo visoke vrednosti,« pravi ustanovitelj Stradivarijeve družbe Robert Bein. In zakaj so stradivarke nekaj posebnega? Nekateri znanstveniki pravijo, da je uporabljal alpsko smreko, ki je zrasla v obdobju nenavadno hladnega vremena, zaradi česar je bil les nenormalno gost in je posledično prispeval k briljantni kakovosti zvoka njegovih inštrumentov. Dejstvo je, da je zvok njegovih violin res izjemen, pa še videti so dobro. Nanje so igrali številni izjemni umetniki, kot sta na primer Nicolo Paganini in Yehudi Menuhin.

A niso samo violine tiste, ki se odlično prodajajo. Tudi prodaja kitar je postala velik posel. »Glasbeni inštrumenti postajajo odlična investicija, veliko boljša, kot je denar na bančnem računu ali v delnicah,« pravi George Gruhn, ki ima v Nashvillu prodajalno kitar, v preteklosti pa so bili njegove stranke tudi Paul McCartney, Johnny Cash in Eric Clapton. Tako je Clapton svojo kitaro Blackie, ki je leta 2004 na dražbi dosegla skorajda milijon dolarjev, v 70. letih za nekaj sto dolarjev kupil prav od njega. V primerjavi z delniškimi trgi, ki gredo gor in dol, ima trg glasbil zgolj obdobja mirovanja in velike rasti. Nekatere kitare v njegovi zbirki, ki bi se še pred enim letom prodajale za 50 tisočakov, so sedaj vredne trikrat več.

Na vrednost inštrumenta vpliva šest dejavnikov, in sicer, kdo ga je izdelal, kakšna je kakovost, v kakšnem stanju je, kdo je nanj igral, kako dolgo je na trgu in ali je v trenutnem modnem trendu. Takšna je tudi violina Vieuxtemps, ki je starejša od ZDA – ima kar 280 let. Nedavno so jo prodali za rekordnih 16 milijonov dolarjev, anonimni lastnik pa jo je do konca življenja posodil violinistki Anne Akiko Meyers. »Ko sem jo prvič prijela v roke in nanjo zaigrala, se je rodila ljubezen. Med nama je neverjetna kemija. Počaščena sem, da lahko igram na ta inštrument in držim zgodovino v svojih rokah. Navdihuje me,« pravi glasbenica, katere Guarnerijeva violina je dobila ime po belgijskem virtuozu in skladatelju Henriju Vieuxtempsu, ki jo je imel tako rad, da je izrazil željo, da je z njo pokopan. »Vsaka violina ima svojo dušo, ki jo je vdahnil tisti glasbenik, ki je nanjo že prej igral. Sama to dušo Vieuxtempsa dobro čutim,« še pravi Anne Akiko Meyers, ki je z igranjem nanjo nedavno posnela Vivaldijeve Štiri letne čase.

Stradivarijeva viola kot sveti gral

Tudi Stradivarijeva viola iz leta 1719 naj bi se v kratkem prodala za astronomsko vrednost, saj so pri dražbeni hiši Sotheby's prepričani, da bo dosegla 45 milijonov dolarjev, kolikor ob prvotni prodaji leta 2014 ni. »Naredil jo je v svojem zlatem obdobju,« pravi Tim Ingles, direktor dražbene hiše Ingles & Hayday, ki je specializirana za prodajo glasbil. Nazadnje je bila na trgu leta 1964, ko so jo pri snemalnem podjetju Philips kupili za Petra Schidlofa, violinista kvarteta Amadeus. Leta 1987 je umrl, sedaj pa jo prodaja njegova družina. Njena tedanja cena je bila 81.000 dolarjev, kar je preračunano v današnjo vrednost 613 tisočakov. »Gre za sveti gral. Danes je na svetu zgolj deset Stradivarijevih viol, ki so v dobrem stanju,« visoko ceno pojasnjuje Ingles, pri čemer so violo na ogled postavili v New Yorku, Hongkongu in Parizu, da bi privabila čim več premožnih zbirateljev. Da bi dokazali, kako dobro je ohranjena, pa je nanjo zaigral mladi ameriški violist David Aaron Carpenter. Potrdil je, da je njen zvok izjemen. »Res je škoda, da je bila več desetletij v trezorju in nanjo ni nihče igral. Bo pa trajalo do pet let, da se bo zbudila iz sna in bo potencial njenega zvoka znova na najvišji ravni,« pojasnjuje David Aaron Carpenter, ki seveda ni dovolj bogat, da bi si jo lahko privoščil, podobno kot večina njegovih glasbenih kolegov. »Zato je zelo pomembno, da glasbilo kupi človek, ki se zaveda, da je nanj treba igrati, in ga posodi nadarjenemu glasbeniku,« je prepričan Ingles.

Glasba je seveda poseben način za izražanje čustev in občutkov, ljudi vseh generacij pa sprošča. Tudi zato je pomembno, da imajo najboljši glasbeniki sveta v rokah orodje, s katerim svetu pokažejo svojo genialnost. A niso pod vsa glasbila podpisani Stradivari, Guarneri in njuni že davno preminuli kolegi. Leta 2016 so prodali violino, ki so jo naredili iz škatle za cigare, ki jo je uporabljal nekdanji predsednik vlade Združenega kraljestva Winston Churchill. Čeprav ni imela strun in je imela na zadnji strani vgravirano Made in Havana (narejeno v Havani), so jo prodali za 13-krat več od pričakovanih 500 dolarjev.