Strip o Prešernu so v Gorenjskem muzeju v Kranju izdali tik pred slovenskim kulturnim praznikom. Pedagoginja Magda Zore je napisala besedilo, akademski slikar Jože Trobec, njen partner, pa je ustvaril sličice. Ko sta ga prelistala v naši družbi, sta dejala, da sta z izdelkom zadovoljna. »Vedno pa potem vidiš, kaj bi lahko naredil drugače,« pravi Trobec. Oba priznavata, da je bil izziv izjemen. Tudi zato, ker se je ideja začela uresničevati šele pred tremi meseci. »Niti ene od skupno 420 sličic ni, pri kateri ne bi z Jožetom razpravljala najmanj četrt ure,« je dejala Magda Zore, Trobec pa je dopolnil s statistiko: za risanje stripa, ki obsega 56 strani, je porabil okoli 560 ur.
»Strip je sproščen, poljuden žanr. Prva težava, ki sem jo morala rešiti v svoji glavi, preden sem položila prve besede v usta našega pesnika, je bilo prehudo strahospoštovanje, ki mi je nekako zavezalo jezik. Pa sem se bila prisiljena sprostiti in mi je uspelo,« pripoveduje Zoretova.
Prešeren je kot odvetnik branil tudi malega človeka
Strip o Prešernu, ki se ga bo dalo od 8. februarja naprej kupiti v Prešernovi hiši v Kranju, naj bi imel tudi didaktično poslanstvo, opozarja pedagoginja Gorenjskega muzeja. Bralci stripa bodo, ne glede na to, kako dobro poznajo Prešerna, njegovo življenje in delo, med sličicami in besedilom zagotovo našli precej zanimivosti, ki segajo tudi v pesnikovo ljubezensko življenje. Tako bodo na primer pesnika zalotili, kako sedi ob Matevžu Langusu ter ure in ure opazuje nastajanje slike Primičeve Julije. Ob branju stripa bi se dalo začutiti tudi utrip življenja v Kranju v času, ko je v njem bival pesnik. Takrat je mesto štelo le nekaj več kot dvesto hiš, pred Prešernovim prihodom pa ni imelo odvetnika. »V Kranju je bilo za odvetnika dela več kot dovolj,« je Zoretova zapisala ob sličice in dodala, da je zastopal velike trgovce in podjetnike tako iz Kranja kot iz Tržiča in celo z Jesenic.
S snegom do domiselne rešitve
Avtorja sta se med ustvarjanjem stripa ves čas srečevala z različnimi vprašanji, opozarja Zoretova. Začelo se je že na prvi strani, na kateri je upodobljena pesnikova rojstna hiša v Vrbi. »Te značilne stopnice je hiša dobila šele po požaru več kot pol stoletja po pesnikovem rojstvu, zato sem se spraševala, kakšen je bil vhod vanjo leta 1800. In kaj naj s streho, saj vemo, da je bila do požara slamnata, Jože pa je narisal današnjo! No, ker je bila Vrba tretjega decembra verjetno zasnežena, sva to težavo enostavno rešila,« opisuje avtorica besedila.
Nekatera vprašanja pa so zahtevala več premisleka. »Na primer vprašanje, kakšen plašč je nosil oče Šimen. Jože mu je sprva narisal hlače do tal, ki so jih nosili šele dobri dve desetletji kasneje, pa še to samo meščanski gospodje. In Mina doma rute ni imela zavezane spredaj, tako je bilo samo, ko je šla od doma. Potreben je bil popravek – ruto narisati zavezano zadaj. Pa to, s kakšnim vozom so malega Franceta peljali na Kopanj k stricu. Seveda je sledilo brskanje po slikah, risbah, opisih,« našteva. Z naslovom, ki se jima je sprva zdel nekoliko brezbarven, pa sta vendarle povsem zadovoljna, saj predstavlja to, kar njun izdelek je – strip o Prešernu.