Obsežni vladni protikoronski ukrepi so v lanskem letu precej ublažili materialne stiske gospodinjstev zaradi epidemije covid-19. Delež gospodinjstev, ki so v letu 2020 ocenila, da so s svojimi dohodki preživela mesec brez težav, se je glede na leto prej celo povečal z 18 na 21 odstotkov. Odstotek gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki shajala s težavami pa je ostal enak in je znašal 20 odstotkov. Največ, 31 odstotkov gospodinjstev, je preživelo mesec z manjšimi težavami, kažejo danes objavljeni podatki Statističnega urada RS (Surs).

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila v lanskem letu 3-odstotna in se je glede na leto 2019 zvišala za 0,4 odstotne točke. To pomeni, da je v letu 2020 živelo v materialno prikrajšanih gospodinjstvih približno 61.000 oseb, kar je 8000 več kot v prejšnjem letu.

Primerno ogrevano stanovanje si je lani lahko privoščilo 96 odstotkov gospodinjstev, enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva 77 odstotkov, nepričakovane izdatke v višini 650 evrov pa bi lahko poravnalo 67 odstotkov gospodinjstev.

Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) se je v 2020 glede na prejšnje leto znižala s 7,5 na 7,4.

Nekoliko manj težav s stanovanjskimi stroški

Stanovanjski stroški, ki vključujejo tudi morebitno najemnino ali odplačila hipotekarnih posojil, so bili v veliko breme za 26 odstotkov gospodinjstev, kar je za šest odstotnih točk manj kot v letu 2019. Plačilo stanovanjskih stroškov pa po drugi strani sploh ni bilo breme za 15 odstotkov gospodinjstev oziroma enako kot leto prej.

Stanovanjske stroške, morebitno najemnino ali hipotekarno posojilo, druga posojila ali nakupe na obroke je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2020 zaradi finančne stiske vsaj enkrat plačalo z zamudo devet odstotkov gospodinjstev; to je za dve odstotni točki manj, kot jih je bilo v letu 2019, in za 11 odstotnih točk manj, kot jih je bilo v letu 2014, ko je bil odstotek takih gospodinjstev največji.

Najemnino za stanovanje je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2020 plačalo z zamudo 12 odstotkov najemnikov stanovanj oziroma enako kot leto prej. Vsaj en kredit ali nakup na obroke je v Sloveniji lani odplačevalo 41 odstotkov gospodinjstev, 10 odstotkov je odplačevalo hipotekarni kredit za stanovanje, dva odstotka gospodinjstev pa razne druge stanovanjske kredite. Avtomobil ali druga prevozna sredstva, kupljena na kredit oziroma lizing, je uporabljalo 19 odstotkov gospodinjstev. Po 7 odstotkov gospodinjstev je odplačevalo kredit ali plačevalo na obroke za prenovo stanovanja, nakup pohištva, stanovanjske opreme ali gospodinjskih aparatov, trije odstotki so odplačevali kredit za druge nepremičnine, en odstotek gospodinjstev pa za poravnavanje vsakodnevnih izdatkov.

Dobrine približno enako dostopne kot leta 2019

Med vsaj 16 let starimi osebami v Sloveniji je bilo lani 92 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu, kar je za eno odstotno točko manj kot v letu 2019. Delež takih, ki si tovrstnega druženja niso mogli privoščiti zaradi finančnih težav, je ostal enak, in sicer tri odstotke.

Prostočasnih aktivnosti, ki jih je treba plačati, se je redno udeleževalo 54 odstotkov oseb, starih vsaj 16 let, kar je za eno odstotno točko manj kot leto prej. Delež oseb, ki si iz finančnih razlogov niso mogle privoščiti tovrstnih aktivnosti, pa se je glede na prejšnje leto znižal z 12 na 11 odstotkov.

Manjši znesek denarja zase je skoraj vsak teden v letu porabilo 89 odstotkov oseb oziroma za eno odstotno točko manj kot v letu 2019. Iz finančnih razlogov si tega ni moglo privoščiti pet odstotkov oseb, kar je prav tako manj za eno odstotno točko.

Četrtini gospodinjstev se je dohodek zvišal

Skoraj četrtina gospodinjstev (24 odstotkov) je ocenila, da se jim je dohodek v zadnjih 12 mesecih zvišal, devet odstotkov pa, da se jim je znižal; dohodek vseh ostalih gospodinjstev je ostal po njihovem mnenju približno enak. Skoraj enako je bilo sicer tudi leta 2019.

Gospodinjstva, katerih dohodek se je po njihovem mnenju zvišal, so kot glavne razloge za to navedla usklajevanje plač na podlagi zakona (v letu 2019 je bilo takih 15 odstotkov, lani pa kar 23 odstotkov) in zvišanje plač (v 26 odstotkov v letu 2019 in 21 odstotkov lani) ter zvišanje socialnih prejemkov, kar je dejala približno tretjina gospodinjstev. Gospodinjstva, katerih dohodek se je po njihovi oceni znižal, pa so kot ključne razloge v obeh letih v več kot 20 odstotkih navedla izgubo dela oziroma brezposelnost, znižanje plače (11 odstotkov v letu 2019 in 14 odstotkov lani) ter upokojitev (približno 10 odstotkov gospodinjstev v obeh letih).