Ustavno sodišče je v sredo odločilo, da ustavne in konvencijske pravice, na katere so se sklicevale banke na Hrvaškem, niso bile kršene. Obenem je potrdilo ničnost valutne klavzule in spremenljive obrestne mere v pogodbah o posojilih v švicarskih frankih, so zapisali v sporočilu za javnost.
Po tej odločitvi se bodo lahko po obstoječih pravilih nadaljevali pravosodni postopki, v katerih je več kot 20.000 posojilojemalcev tožilo banke zaradi nezakonitih posojilnih pogodb. Med njimi je približno 15.000 posojilojemalcev, ki so v dogovoru z bankami konvertirali svoja posojila v druge valute, in približno 5000 posojilojemalcev, ki so obdržali posojila v švicarskih frankih, kažejo podatki združenja Potrošač.
Iz hrvaškega združenja bank so v sredo sporočili, da bodo banke preučile možnosti za druga pravna sredstva, s katerimi bi lahko nadaljevale svojo pravno bitko. Glede na to, da so banke po odločitvi ustavnega sodišča na Hrvaškem izčrpale vse pravne možnosti, je pričakovati nadaljevanje postopkov na mednarodnih sodiščih.
V združenju Franak so odločitev ustavnega sodišča pozdravili. Ocenili so, da bodo lahko posojilojemalci kreditov v švicarskih frankih tožili banke, da bi dobili svoj preplačani denar. Trdijo, da bo približno 70.000 posojilojemalcev, ki so posojila poplačali pred možnostjo zamenjave kredita v druge valute, imelo pravico zahtevati povrnitev obrokov, ki so jih preplačali zaradi spremembe obresti in tečaja v celoti.
Tisti, ki so posojila v frankih v dogovoru z bankami konvertirali v druge valute, pa bodo morali počakati na odločitev Sodišča EU, na katerega se je združenje Franak obrnilo z zahtevo, naj pojasni, ali imajo pravico do odškodnine za preplačana posojila tudi posojilojemalci, ki so posojila zamenjali z drugo valuto.
Kolektivni spor so kreditojemalci sprožili leta 2012. Med postopki so hrvaška sodišča odločila o ničnosti valutne klavzule in spremenljive obrestne mere. Nato so se banke obrnile na ustavno sodišče, ki je v sredo o tej zadevi dokončno odločilo.
