Z ministrstva za kulturo so potrdili, da nameravajo stavbo na Metelkovi 6 prenoviti ter jo nameniti Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. O tem naj bi razmišljali že prejšnji ministri, in kot pravijo na Maistrovi, bodo postopke v tej smeri nadaljevali. »Prednost bo tako po prenovi dobil Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu je država kot ustanoviteljica po zakonu dolžna zagotoviti primerne prostorske pogoje za delovanje.«
Do dogovora je še daleč
Kot smo poročali, se nevladne organizacije in umetniški producenti, ki že več kot dvajset let uporabljajo omenjeno stavbo, niso izselili do konca januarja, kot so jim novembra predlagali na Maistrovi. Rok za izpraznitev se je sicer vmes s sklepom državnega zbora podaljšal za pol leta, ministrstvu so naložili tudi, da se mora z uporabniki dogovoriti in jim pomagati pri zagotavljanju nadomestnih prostorov. Toda do resnejših pogovorov še ni prišlo. »Vsem uporabnikom smo poslali vabila za sestanke, vendar so nam pojasnili, da se bodo sestanka udeležili šele po koncu epidemije oziroma ko bodo izpolnjeni pogoji za skupni sestanek z vsemi najemniki, češ da imajo enako zgodovino in pravno osnovo, enaka pa so tudi njihova pričakovanja.«
Po mnenju ministrstva so si sicer uporabniki med seboj precej različni, zato je mogoče primerne dogovore doseči le s posamično obravnavo vsakega posebej, »saj je le tako mogoče poiskati najustreznejše rešitve«. Ob tem dodajajo, da zakon res predvideva, da se javno kulturno infrastrukturo lahko daje v upravljanje ali uporabo pravnim osebam in posameznikom, ki izvajajo javne kulturne programe in projekte, da pa nekateri uporabniki prostorov na Metelkovi 6 sploh ne delujejo na področju kulture. »Tudi zato jih ni mogoče obravnavati skupaj; za zagotovitev nadomestnih prostorov nevladnim organizacijam z drugih področij smo se zato obrnili tudi na druga ministrstva.«
Desetletja praznih obljub
»Vsekakor me veseli, da se je ministrstvo končno odločilo rešiti naš položaj, saj na neustreznost prostorskih pogojev opozarjamo že desetletja. Obljub in načrtov je bilo v tem času precej, bili so tudi zakonsko opredeljeni, a uresničili se niso,« pa prizna Breda Činč Juhant, direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije. »V resnici ni tako pomembno, ali bi nove prostore dobili na Metelkovi ali kje drugje, da bi le ustrezali. Dolgo smo si prizadevali za gradnjo nove muzejske stavbe v biološkem središču zraven živalskega vrta, toda če ta po mnenju ustanovitelja ni izvedljiva, ne nasprotujem drugi primerni rešitvi. Stanje je kritično, saj ne izpolnjujemo niti osnovnih meril, ki jih je za muzeje določila država.«
Prirodoslovni muzej Slovenije je naša osrednja muzejska ustanova na področju naravoslovja; prav letos praznuje 200-letnico obstoja, saj je enako kot Narodni muzej Slovenije eden naslednikov Kranjskega deželnega muzeja, ustanovljenega leta 1821. Z Narodnim muzejem Slovenije si tudi deli prostore v muzejski palači, zgrajeni konec 19. stoletja, ki pa so premajhni in potrebni obnove.
»Razstavnih prostorov imamo glede na količino gradiva premalo, pogoji v njih so slabi; nimamo prostorov za izvajanje javnih programov, kot so delavnice in predavanja, zato ti potekajo kar v razstavnih dvoranah. Potrebujemo tudi ustrezne preparatorske delavnice,« našteva direktorica. »Nimamo niti ustreznih depojskih prostorov za hranjenje nacionalnega bogastva, ki smo ga dolžni ohraniti zanamcem.« Pomanjkanje depojev sicer rešujejo z najemanjem skladiščnih prostorov v BTC, kar pa je precejšen strošek.
Odločilo bo ministrstvo
O gradnji nove muzejske stavbe pod Rožnikom se je govorilo že pred desetletji, medtem sta bila zanjo izdelana že dva projekta, tudi obstoječi zazidalni načrt jo še vedno predvideva. Direktorica meni, da je to dobro, saj ima večina državnih muzejev več kot eno stavbo, zato je smiselno, da se ta razvojna vizija ohrani; novogradnja je bila vključena tudi v nacionalni program za kulturo, ki pa se je iztekel leta 2017. Po javno objavljenih ocenah izpred let naj bi celotna investicija v novo zgradbo znašala dobrih devet milijonov evrov.
Z možnostjo, da bi se preselili v stavbo na Metelkovo 6, je sicer seznanjena. »Zamisel so mi na ministrstvu predstavili že pred leti. Takrat sem si zgradbo ogledala, preučila tlorise in ugotovila, da kvadratura stavbe za naše potrebe ne zadošča.« Zdaj ocenjuje, da bi lahko vseeno pomenila ustrezno rešitev, če bi jo ob prenovi povečali in nekoliko prilagodili. »Toda o tem, kaj je mogoče dejansko narediti na tej lokaciji, seveda ne morem soditi,« dodaja. »Ministrstvo smo seznanili z našimi potrebami, vedo tudi, kaj je bilo predvideno v novogradnji, saj so investicijo vodili, in njihovo odločitev spoštujem.«
