Poročilo organizacije Economist Intelligence Unit o indeksu demokracije v letu 2020 v svetu ugotavlja, da se je lani raven osebnih pravic zmanjšala v skoraj 70 odstotkih od skupaj 167 proučevanih držav.

Pandemija je privedla do velikega upada državljanskih svoboščin ter spodbudila obstoječi trend nestrpnosti in cenzure različnih mnenj, ugotavlja poročilo. Prostovoljno odpovedovanje temeljnim svoboščinam s strani milijonov ljudi je bilo morda eden najodmevnejših dogodkov v izrednem letu, ki ga je zaznamovala pandemija, ugotavlja poročilo.

Vendar pa so odvzem državljanskih svoboščin, napadi na svobodo izražanja in padec demokratične odgovornosti, ki so se zgodili kot posledica pandemije, zaskrbljujoči, ugotavlja poročilo.

Slovenija med državami z »nepopolno demokracijo«

»Med 167 preučevanimi državami poročilo v skupino polnih demokracij« uvršča 23 držav, v vrhu te skupine pa so Norveška, Islandija, Švedska in Nova Zelandija. Med devetimi članicami EU, ki jih uvršča med »polne demokracije«, so poleg Švedske še Finska, Danska, Irska, Nizozemska, Luksemburg, Nemčija, Avstrija in Španija.

V skupino 52 držav z »nepopolno demokracijo« poročilo poleg Slovenije uvršča še 17 članic Evropske unije, med njimi Francijo, Belgijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko.

Poročilo ima še t.i. »hibridno« skupino, v kateri je 35 držav, in skupino »avtoritarnih držav«, v kateri jih je 57.

Pri tem poročilo opozarja na izrazit razkorak v skupini »nepopolnih demokracij« med državami srednje Evrope. Predvsem opozarja na Češko in Slovenijo z najvišjim številom točk in preostalimi srednjeevropskimi državami v tej skupni. Poljska še vedno močno zaostaja za Češko in Slovenijo, prehitela pa je Madžarsko, navaja poročilo.

Status »nepopolne demokracije« so lani ohranile tudi ZDA.

Med članicami EU sta Francija in Portugalska lani izgubili status »popolne demokracije«, ki sta si ga pridobili leta 2019, in se ponovno pridružili skupini držav s »pomanjkljivo demokracijo«.

Na drugi strani pa poročilo ugotavlja, da so nekatere azijske države, med njimi Japonska, Južna Koreja in Tajvan iz »pomanjkljivih« napredovale v »polne demokracije«, saj so se vlade »odločno odzvale na krizo in ohranile zaupanje svojega prebivalstva«.

Čeprav Azija še vedno na splošno zaostaja glede spoštovanja demokratičnih svoboščin, je »pandemija covida-19 pospešila premik v globalnem razmerju moči z Zahoda na Vzhod«, piše v študiji. Severna Afrika in Bližnji vzhod sta se znova uvrstila na dno lestvice.

»Več kot tretjina svetovnega prebivalstva živi pod avtoritarno oblastjo, od tega velik delež na Kitajskem,« je pokazala študija. V avtoritarnih režimih živi 35,6 odstotka prebivalstva, med drugim ugotavlja poročilo.