V vsakodnevni klinični praksi se srečujemo s primeri, ko se luskavica lahko sproži ali se že obstoječa luskavica poslabša zaradi zdravil. Tudi debelost (indeks telesne teže >30 kg/m²) predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za pojav luskavice.
Vpliv na druge organe in organske sisteme v telesu
Samo poimenovanje in tudi statistično gledano se psoriazo najpogosteje povezuje s psoriatičnim artritisom. Luskavica se v večini primerov pojavi prej. Kaže se lahko z jutranjo okorelostjo (traja več kot 30 minut) ali spontanim otekanjem ter z bolečinami v različnih sklepih. Karakterističen znak sklepne prizadetosti pri psoriatičnem artritisu je klobasasto pordel in zadebeljen prst (daktilitis), ki se pojavi pri 50 odstotkih bolnikov.
Kot smo že omenili v uvodu, luskavica, kot sistemska vnetna bolezen s svojimi imunološki procesi vpliva tudi na druge organe in organske sisteme v telesu, kar privede do pospešene ateroskleroze, srčno-žilnih zapletov, sladkorne bolezni, arterijske hipertenzije, debelosti, ledvičnega in jetrnega obolenja, do vnetnih črevesnih obolenj in celo karcinomov. Več kot tretjini bolnikov luskavica predstavlja psihosocialno breme, ki vodi v anksioznost in depresijo (v 59 odstotkih). Vse to ima za posledico, da so nagnjeni k zlorabi psihoaktivnih substanc in odvisnosti, predvsem od alkohola in tobaka. Kajenje, poleg tega, da povzroči izbruh, dokazano poslabšuje klinično sliko luskavice. Kajenje je močno povezano s pustulozno luskavico.
Prispevek bi zaključil s pozitivno idejo in s trditvijo, da lahko ljudem današnja znanost ponudi upanje. Poznavanje same bolezni in napredek v terapiji (lokalna kortikosteroidna terapija, imunološko modificirana in biološka zdravila) sta zmanjšala vnetno obremenitev celotnega organizma, kar ima za posledico zazdravitev luskavice in zmanjšano pojavnost drugih bolezenskih stanj oziroma zapletov (predvsem srčno-žilnih).
