»Drugo najpogostejše obolenje v tem času je gripa. Ta predstavlja hujšo obliko okužbe zgornjih dihalnih poti. Boleče žrelo, suh kašelj, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol in vročina so znaki, značilni tudi za gripo. Se pa od prehlada razlikujejo po tem, da nastopijo hitro in so veliko bolj intenzivni. Zelo nalezljiv virus in bolezen se z lahkoto širita med prebivalci. Ogroženi smo vsi, še posebno starejši, bolniki s kroničnimi boleznimi, majhni otroci in nosečnice,« opozarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Najosnovnejša zdravila v domači lekarni
Vsako gospodinjstvo ima domačo lekarno, ki naj bo v teh dneh še posebej dobro pripravljena, vsebuje naj le primerna zdravila z ustreznim datumom in seveda nujno kakovosten termometer za merjenje telesne temperature.
»Prehlad, gripa ter druga virusna in bakterijska obolenja nikoli ne napovedo svojega prihoda. Najosnovnejša zdravila, ki jih v manjših količinah pravilno hranimo doma, so v teh primerih odlična prva pomoč, ki lahko olajša potek bolezni ter skrajša čas zdravljenja. Ob tem naj dodam, da je zdravila treba vedno hraniti skrbno in na za to posebej rezerviranem mestu v stanovanju, kjer je temperatura čim bolj stalna in ni preveč vlažno.«
Če bolehamo za prehladom ali gripo, obstaja kar nekaj pripravkov iz domače lekarne, večinoma s kombinacijo paracetamola, kar je primerno tudi za otroke in želodčne bolnike, ali acetilsalicilne kisline ter vitamina C. »Za blažitev simptomov vključno s povečanim izcedkom iz nosu in kašljem lahko sicer zdravi odrasli posežejo po kombiniranih zdravilih. Potrebna je dodatna previdnost, saj teh zdravil osebe, ki imajo težave s povišanim krvnim tlakom ali težave s ščitnico, ne smejo jemati. Za čiščenje nosnih in obnosnih poti čez dan uporabljajte fiziološko raztopino, medtem ko si lahko dihanje zvečer lajšate z zdravili v obliki kapljic ali pršil, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice in tako sprostijo dihalne poti. Za suho grlo in hripavost so za uporabo priporočljive zeliščne pastile na osnovi izvlečkov lišajev. Primerne so tudi za otroke. Slednje lahko tudi kombinirate s protibolečinskimi oziroma antiseptičnimi pastilami ali pršili ob vnetjih grla ali žrela, ko je prisotna močnejša bolečina,« svetuje sogovornica.
Lokalna hrana in uporaba zelišč
Najboljša obramba pred gripo, prehladom in različnimi virozami je dober imunski sistem, če k temu dodamo še telesno odpornost, nam težje kaj pride do živega. Da to dosežemo, je treba vzdrževati telesno kondicijo in uživati zdravo lokalno hrano. »Domača, zdrava in lokalno pridelana hrana vsebuje več antioksidantov, zlasti vitamina C in E, prav tako pa vitaminov A in B. V Zadrugi Jarina smo združili lokalne pridelovalce in potrošnike, ki zagotavljajo oskrbo z zdravo hrano, pridelano v lokalnem okolju. Pridelke slovenskih kmetov, sadjarjev, mlekarjev, mesarjev, vrtnarjev, zeliščarjev in mlinarjev vsakodnevno razvažamo tudi po domovih. In res smo veseli, da so slovenski potrošniki prepoznali prednost zdrave domače prehrane in da povpraševanje po naših izdelkih narašča,« pove Aleksandra Koprivnikar, direktorica Zadruge Jarina.
Če nas kljub naštetemu napadejo viroze, prehlad ali gripa, si lahko pomagamo tudi z različnimi zelišči.
»Na primer inhalacije doma pripravimo iz majarona, materine dušice, posušenih smrekovih vršičkov. Prav tako lahko iz zelišč kuhamo čaje, ki pomagajo pri težavah z dihali. Za pripravo teh toplih napitkov uporabimo trpotec, lučnik, pljučnik, materino dušico, ožepek, trobentice, dodamo jim lahko še malo melise. Iz sleza in gozdnega slezenovca pa pripravljamo hladen namok,« svetuje zeliščarka Jožica Bajc Pivec.
Čudežna čebula, česen in netresk
»V tem času stranke največ povprašujejo po aroniji, ki jo dobavljamo iz ekološke kmetije, uporablja pa se jo tudi za čaj in razne druge napitke. Zelišča za domačo lekarno dobimo pri zeliščarici Jožici Bajc Pivec, ki poudarja, da je pomembno, da je domača lekarna založena z zelišči, ki jih dobro poznamo in ponujajo široko uporabo. Med drugim so to lučnik, trpotec, kopriva, regrat, pljučnik, trobentica, melisa, dobra misel, njivska preslica, materina dušica, ognjič, rman, divji kostanj, šipek in še kakšno bi se našlo,« našteje Koprivnikarjeva.
Pomagamo si lahko tudi z zelišči iz kuhinje. Bajc-Pivčeva na primer izpostavlja domačo čebulo, ki jo lahko zmešamo z medom, napikano postavimo v prostor, da lovi bacile, ali jo popraženo na maslu uporabimo za obkladke prizadetih bronhijev. Tudi česen v vseh oblikah krepi odpornost, peteršiljev čaj pomaga pri odpravljanju oteklin, cimet v medu pa krepi odpornost.
Pivčeva izpostavlja tudi netresk, ki je prezimna rastlina in ga lahko hranimo v lončku na balkonu. Njegov sok uporabljamo pri vnetju ušes, lahko pa vsak dan pojemo en svež listek za dvig odpornosti. In ne pozabimo na hren v medu, ki ravno tako pomaga krepiti odpornost in imunski sistem.
Za učinkovite inhalacije in boleče grlo
Na pomoč iz domačih zelišč prisega tudi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in svetuje: »Med alternativne oblike zdravljenja prehlada in gripe zagotovo sodi uporaba številnih zdravilnih rastlin oziroma njihovih izvlečkov. Če smo prehlajeni in težko dihamo, si lahko pripravimo inhalacije z vodno paro – uporabimo kamilico, list poprove mete, bor ali plod janeža. Boleče žrelo ali hripavost sta veliki nadlogi. Svetujem, da si v tem primeru pripravite poparke iz listov žajblja, kamilice, islandskega lišaja ali gorskega lišaja in jih tako grgrate večkrat na dan. Opozorilo – žajblja ne pijemo, ampak samo grgramo. Če je kašelj suh in dražeč, priporočam uporabo sirupov ali zdravilnih čajev, ki vsebujejo list ozkolistnega trpotca, cvet gozdnega slezenovca, zel smetlike, korenino navadnega sleza ali islandski lišaj. Pri mokrem kašlju pa pridejo v poštev zel vrtne materine dušice ali timijana, korenina jegliča in golostebelnega sladkega korena ter list navadnega bršljana.«