Prepovedani koncerti

»To je emocionalno najtežje obdobje v mojem življenju. Poleg tega, da je večinski del glasbene in prireditvene industrije tako rekoč čez noč ostal brez prihodkov, smo glasbeniki ostali tudi brez možnosti izmenjave energije, ki se na koncertih zgodi med nastopajočimi in občinstvom ter je običajno primarna gonilna sila vsakega profesionalnega glasbenika. Iz lastne izkušnje lahko trdim, da to občutno vpliva na človekovo duševno stanje, še posebej, če je koncertiranje pred živo publiko zanj pravilo in ne izjema. Na žalost v tem trenutku ne vidim alternative, ki bi lahko kakovostno nadomestila koncerte pred živo oziroma v istem prostoru prisotno publiko.« Dodaja tudi, da je glasbeni sektor vladi že podal svoje konstruktivne predloge, ampak so očitno – kot običajno – zadnji na seznamu. »Prvi smo le takrat, ko nas družba potrebuje, da nastopamo na najrazličnejših dogodkih in se odpovedujemo svojih honorarjem.«

V letu, ki se počasi končuje, je imel vsega skupaj le pet nastopov. Za primerjavo jih je imel v zadnjih dvajsetih letih na letni ravni povprečno med sedemdeset in sto. Glede na to, da sodeluje tudi na ruskem glasbenem območju, dodaja, da so tam ukrepi med posameznimi regijami različni. »Letos me na gostovanje v Rusijo žal še niso povabili, saj je poleg vseh ukrepov v povezavi z epidemijo problem tudi v prehajanju meje. Sem pa opazil, da so nekateri ruski glasbeni kolegi, predvsem v tamkajšnjih obmorskih letoviščih, v poletnih mesecih imeli nabito polne koncerte. Ampak generalno gledano je tudi njihova glasbena industrija trenutno na psu.«

Sašo močno pogreša Rusijo, predvsem tamkajšnje razsežnosti in emocije, ki ga navdajajo vsakič, ko je v tistih krajih. »Ampak trenutni globalni ukrepi so takšni, kot so, zato sem vesel, da sem Slovenec in na boljše čase čakam doma, v prelepi zeleni in raznoliki Sloveniji.« Prvo karanteno je preživel v Vili Sisi v Rimskih Termah, ki se nahaja na obrobju gozda v neposredni bližini term, tam si je postavil studio in se zaposlil s snemanjem duetov na daljavo, v tem trenutku pa se zadržuje predvsem v zavetju in okolici svojega doma in čaka, da mu vlada vrne pravico do dela.

Tek in učenje kitajščine

»Največji problem imam z motivacijo, ker za zdaj nič ne kaže v smeri, da se bodo stvari spremenile na bolje. Negativne misli, ki se nabirajo, se trudim sproščati s pomočjo teka v naravi. Brez svežega zraka in telesne aktivnosti bi se mi verjetno zmešalo,« razlaga sogovornik. Z namenom, da še dodatno zaposli svoj um, se je lotil učenja kitajščine. Sicer pa ima že več let ustaljen jutranji oziroma poznodopoldanski ritual, da v miru spije kavo, poje zajtrk, preleti najrazličnejše ruske novice in tako ostaja v stiku z jezikom, potem pa si privošči leden tuš in svojevrstno meditacijo.