Morebitna razprava o nacionalnih interesih tudi na področju raziskovalnih prioritet je stvar širokega nacionalnega kroga ekspertov in predvsem strokovne javnosti. Ministri vlade v veliki večini sami niso eksperti, še najmanj predsednik vlade, ki je v ekspertnih zadevah doslej pokazal zelo pičlo, največkrat nezadostno znanje. In ne nazadnje, predsednik vlade v imenu izvršnega organa o tako pomembnih zadevah nima pravice do zavezujočega javnega izražanja strategije za prihodnost, kajti kaj takega lahko kvalificirano počne kvečjemu parlament, ki je Janšev in vladni nalogodajalec, oni pa so izvrševalci.

Vse to pa ne zajema bistva problema, ki gre skupaj z osebnostjo predsednika vlade Janše. On namreč ni konceptualni politik (ali mislec), temveč sodi med strogo pragmatične in interesne. Da spet obračuna z odločbami ustavnega sodišča in žogo zaradi lastne koristi poda slabše rangiranim zasebnim ponudnikom na področju visokega šolstva, je vzorec, ki ga že ves čas opazujemo tudi na področju zdravstva in z njim povezanega novega vala privatizacije. Delo