Moskovsko sodišče je v torek Alekseju Navalnemu, ki je v Rusiji najnevarnejši politični nasprotnik predsednika Vladimirja Putina, spremenilo tri leta in pol pogojne kazni iz leta 2014 v zaporno. Upoštevalo je, da je del kazni že pred sedmimi leti prestal v hišnem priporu, tako da bo moral v zaporu ostati še 32 mesecev. Če bo odslužil polno kazen, bo na svobodo torej prišel proti koncu leta 2023. Ali pa še precej kasneje, saj ga čakata še najmanj dve sojenji zaradi obtožb o korupciji in razžalitvi vojnega veterana.
Sodnica Natalija Repnikova je svojo odločitev oprla na dejstvo, da se Navalni v zadnjih mesecih lanskega leta ni javljal na policijsko postajo v skladu z določili pogojne kazni. Zanj in za njegove odvetnike je ta razlog absurden, saj je znano, da je bil od 22. avgusta v Nemčiji na zdravljenju in okrevanju po zastrupitvi z živčnim strupom, v Rusijo pa se je vrnil prejšnji mesec. Navalni je sodnici dejal: »Padel sem v komo, potem sem prišel nazaj k zavesti (v Nemčiji), zapustil bolnišnico in vam prek odvetnikov poslal dokumente o tem, kje sem. Več nisem mogel storiti.«
Za svojo zastrupitev 20. avgusta je znova obtožil predsednika države, rekoč da »smo dokazali, da je Putin prek (tajne službe) FSB izvedel ta poskus umora«. Živčni strup so mu, sodeč po nenamerni izpovedi enega od agentov, dali v spodnje perilo v sibirskem mestu Tomsk. Navalni je predsednika zato v torek na sodišču izredno ostro napadel, dejal je: »Lahko se pretvarja, da je velik politik, svetovni voditelj, toda zdaj sem ga najbolj užalil s tem, da bo šel v zgodovino kot Putin Zastrupljevalec.«
Na sodni obravnavi so bili med drugimi zahodni diplomati in njegova soproga Julija, ki so jo na protestih januarja dvakrat pridržali. Navalni ji je po sodbi dejal, naj je ne skrbi in da bo vse v redu.
Potem ko je policija v nedeljo na protestih v 86 ruskih mestih, od Kaliningrada do Vladivostoka, aretirala 5000 ljudi, kot trdi verodostojna nevladna organizacija OVD, jih je v torek pred sodiščem še najmanj 400. Policisti so v velikem številu varovali sodišče in prijeli vsakogar, ki se je približal. V protinapadih pa so lovili protestnike, ki so se skrili po trgovinah in lokalih.
Kočljivi obisk Borrella
Odločitvi sodišča so hitro sledili odzivi iz tujine. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da jo najstrožje obsoja. K takojšnji izpustitvi Navalnega je pozval predstavnik EU za zunanjo politiko Josip Borrell, ki bi sicer moral jutri na obisk v Moskvo. V mnogih evropskih državah so ga zaradi tega že prej kritizirali, zdaj je negotovo, ali bo do obiska prišlo. Nekdanji zunanji minister v španski socialistični vladi je doslej vztrajal, da mora EU ohraniti stike z Moskvo, tudi s predstavniki ruske civilne družbe, kar da je tudi namen obiska.
K takojšnji izpustitvi Navalnega je v torek pozval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se je po nedeljskem rekordnem številu aretacij protestnikov v Rusiji pridružil pozivom k ustavitvi gradnje plinovoda Severni tok od Rusije do Nemčije.
Proti temu plinovodu so že ves čas Poljska in ZDA. Zunanji minister slednjih Antony Blinken je v torek tudi zahteval takojšnjo prostost za Navalnega in protestnike ter dodal, da se bo Washington z zavezniki posvetoval, kako poklicati Rusijo na odgovornost. Litva in Latvija sta v torek že ponovili zahtevo po uvedbi sankcij. Rusko zunanje ministrstvo je vse te pozive hitro zavrnilo že v torek. »Ne vmešavajte se v notranje zadeve, ki so v domeni suverene države. Priporočamo, da se vsak ukvarja s svojimi problemi,« je dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Govornik Kremlja Dmitrij Peskov pa je že pred torkovim dogajanjem dejal: »Upamo, da ne bo prišlo do takšnega absurda, da bi prihodnost odnosov med Rusijo in EU povezovali s tem jetnikom.«
