Bolj ko se je revizija prometa z maskami približevala koncu, več je bilo govora o Tomažu Veselu. Pokrov na brbotajočem loncu je odneslo decembra lani. Revizija je bila končana, le s podpisi bi jo bilo treba še verificirati. Pri čemer, če dobro razumem delo računskega sodišča, Tomaž Vesel sploh ni ničesar revidiral. To so počeli posamezni revizorji poročevalci. Predsednik sodišča torej v reviziji, tudi če bi hotel, ne bi mogel ničesar neobjektivnega zapisati o preiskovancu. Njegova naloga je bila predvsem v tem, da je revizije zbral in jih poslal prizadetim naslovnikom.

Velikemu delu slovenske politike se zadnja desetletja zdi, da ji ni treba ničesar spoštovati, in ruši vse pred sabo. Ne le staro in tisto, kar je bilo treba prenoviti, ampak tudi tisto, kar smo v preteklosti naredili lepega in dobrega. Mnogi politiki ne spoštujejo stroke, niti ne spoštujejo demokratičnih procedur. Za večino tudi resnica ni vrednota. Razen njihovih interesov jim nič ni sveto.

In v tem duhu slovenska politika, pri tem je dejavnejša naveza okoli Janeza Janše, kontaminira celoten družbeni prostor. Moč političnega onesnaženja je ogromna. Primerjamo jo lahko z enim litrom nafte, ki se izlije v vodna zajetja manjšega mesta. Posledice enega samega izlitega litra škodljive tekočine lahko paralizirajo manjše mesto. Desni pol politike pod vodstvom Janeza Janše v teh onesnaževalnih manevrih daleč prednjači. Tega pola ne motijo stranske posledice tega početja, edina maksima jim je doseči svoj cilj. Žal mi je ljudi, tudi njihovih podpornikov, ki ne prepoznajo metod že daleč presežene korektnosti političnega boja. Pri tem boju nujno izgubljajo tudi podporniki sami in ne le ideološko nasprotna stran. Pri tem boju izgubljamo vsi.

In če se vrnem k Tomažu Veselu in objavi poročila računskega sodišča, ki ga javnost še ni videla. Prizadeti, Počivalšek in drugi, ki so prebrali, ga pa hvalijo. Da je dobro poročilo. V čem je torej problem? Čemu se medijska orodja desnice, Nova24TV, Demokracija, pozareport, Siol, TV Faktor in drugi tako usklajeno zaletavajo v Vesela? Počivalšek je v poročilu pohvaljen, sami ga pa še niso videli. Čemu ta pogrom?

Veselov poklic je revizor. Za takšen poklic moraš imeti ogromno pravniških, ekonomskih, računovodskih in mnogih drugih znanj. Ter veliko let izkušenj. In ko revizijo končaš in jo oddaš v javnost, mora ta »držati vodo«. Najboljši pravniki in računovodje in drugi strokovnjaki jo bodo secirali. Zato je lahko revizorjev pristop zgolj tehnicističen. In prav nič političen. Čemu se torej medijski lakaji desnice tako zaletavajo v Vesela? Z veliko gotovostjo lahko predvidevamo, da revizija vendarle ni tako ugodna za protagonista Počivalška. In da ne bo veliko prostora, če sploh kaj, za iskanje revizijskih napak. Od tod torej medijska nuja za uničenje dobrega imena Tomaža Vesela.

Še o očitku Veselovega služenja v Švici. V uvodu smo ugotovili, da je Tomaž Vesel revizor in njegovo delo je revidiranje. Pa naj gre za maske, nogomet ali kakšno tretjo zadevo. Važno je le, da pri svojem delu uporablja strokovne standarde. Če ob tem Vesel veliko zasluži, naj vas ne moti. V kapitalizmu ni sramota zaslužiti in biti premožen. Za našo, vseslovensko moralno čistost, kot tudi za človeka vreden obstoj, je izjemno važno, da Vesela obranimo pred medijskim in političnim pogromom.

Rado Krušič, Žalec