Pozitivni vplivi redne telesne vadbe na počutje in zdravje so znanstveno dokazani. Teorija je torej kristalno jasna, praksa je pa nekaj povsem drugega. »Nekateri ljudje ne najdejo motivacije za aktivnost, drugi izrazito pretiravajo v gibanju. Seveda ni za telo optimalna nobena skrajnost, a nekaj velja – za zmerno, postopno, varno in učinkovito gibanje moraš biti zrel,« je jasna trenerka pilatesa in inštruktorica vadbenih programov v Pilates centru Tanergija Tanja Želj. Poudarja, da tudi naš imunski sistem ne bo dobro deloval, če bomo pretiravali z gibanjem: »Za zmerno aktivnost je smiselno, da človek naslednji dan po gibanju počiva. Regeneracija je namreč prav tako izredno pomemben del vadbe. Mnogi, ki so zboleli, so trdili, da so bili pred tem v vrhunski formi, a sem prepričana, da bi se morali vprašati, ali niso bili le na pragu izgorelosti. Zmernost je izredno pomembna.«
Gibanje podpira naše zdravje, po njem se dobro počutimo, zato je za večino logična izbira. A žal ni tako pri vseh ljudeh, pri svojih vadečih opaža sogovornica: »Številni se v času, ko so športni objekti zaprti, sami težko disciplinirajo in redno vadijo. Veliko jim namreč pomenijo določen termin vadbe, odhod od doma, dogovor s prijateljico, dober inštruktor, super energija na vadbi in možnost kontrole oziroma varna vadba. Pomanjkanje discipline in načrtovanja urnika ter izgovori, za katere pravim, da so bolezen sodobnega časa, hitro privedejo v dneve, tedne in žal tudi mesece brez aktivnosti. Nekateri ljudje so pripravljeni marsikaj narediti šele takrat, ko je res hudo z njihovim telesom. Ampak takrat je pogosto že prepozno. Moj nasvet je, da je preventiva mnogo lažja in cenejša kot kurativa. Žal pa ni tako zanimiva.«
Ne pozabimo na čustveni in psihični trening
Vsakdo pozna osnovne gimnastične in raztezne vaje ter kakšno vajo za moč, je prepričana Željeva. Pravi, da lahko minimalno osnovo gibanja zmoremo sami, prav tako so nam zdaj, ko smo večinoma več doma, na voljo številni spletni vadbeni programi. To sicer ni idealna možnost za vadbo, a vsaka aktivnost je boljša kot nobena. Fiziologija človeka je takšna, da kar koli boste naredili za telo in bo trajalo vsaj 10 minut, bo že imelo vpliv nanj, pojasni sogovornica in doda, da kombinacija joge in pilatesa ter mobilnih in fascialnih vaj sodobnemu človeku, ki preveč sedi in se premalo giba, izrazito ustreza. Vsekakor pa ne smemo spregledati pomembnosti aerobne vadbe, doda profesorica športne vzgoje, ki jo lahko spremljate na spletnem naslovu www.tanjazelj.si: »To je lahko za osebo srednjih ali zrelih let zmerna ali hitrejša hoja, vsaj 30 minut vsaj vsak drugi dan. To so zelo splošne smernice, ki si jih prilagajamo glede na individualno formo. V tem času pa zagotovo nista zanemarljiva niti čustveni in psihični trening. Dejstvo je namreč, da nam gibanje pomaga tudi pri čustveni in psihični formi, a vseeno ima smisel, da svoj um sprostimo s kakšno meditacijo, vajo čuječnosti, hodečo meditacijo, kopeljo, počitkom…«