Po podatkih sledilnika za covid-19 v Sloveniji koronavirus trenutno preboleva 17.227 ljudi, od tega se jih 1032 zdravi v bolnišnicah. Štirinajstdnevna incidenca na ravni države znaša 817. Najboljše regije so Koroška, Osrednjeslovenska, Podravska, Savinjska in Primorsko-notranjska, najslabše pa Posavska, Goriška in Jugovzhodna Slovenija. V skladu z načrtom sproščanja smo trenutno v rdeči fazi. Sedemdnevno povprečno število okužb znaša 1218. Za prehod v oranžno fazo mora število okužb in število hospitaliziranih oseb pasti pod 1000.

Danes je opaziti trend poslabševanja epidemiološke situacije v nekaterih regijah. Še posebej izstopa Gorenjska, kjer je včeraj povprečno število okužb znašalo 116, danes pa 136.

V domovih starejših občanov se je v obdobju med 25. in 31. januarjem okužilo 130 stanovalcev in 77 zaposlenih. Od tega 16 v domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, 15 v domu upokojencev Podbrdo, v domu upokojencev Koper 30, v petih posebnih socialnovarstvenih zavodih pa se je pretekli teden na novo okužilo 16 stanovalcev in 13 zaposlenih.

Lahovnik: Situacija je bistveno boljša kot lani ta čas

Pred sprejetjem osmega protikoronskega paketa ukrepov (PKP 8) je na novinarski konferenci spregovoril koordinator strokovne svetovalne skupine Matej Lahovnik. Kot je dejal, so pri pripravi paketa izhajali iz predpostavke, da bo prvo četrtletje zaradi epidemiološke slike primerljivo z zadnjim prejšnjega leta, pomembnejše okrevanje gospodarstva pa pričakuje šele v drugi polovici leta, ko bo precepljenost prebivalstva dovolj visoka.

»Urad za makroekonomske raziskave ugotavlja, da se je v začetku januarja nadaljevala zmerna rast števila registriranih brezposelnih, vendar je ob ohranjanju interventnih ukrepov povečanje števila brezposelnosti ni vidneje odstopalo. Ne smemo zanemariti, da je bilo leta 2020 zaradi zaprtja plačilna nesposobnosti višja pri podjetjih storitvene dejavnosti. Zato smo predlagali v PKP 8 dva ukrepa. Eden je podaljšanje ukrepa čakanja na delo do konca aprila z možnostjo dvakratnega podaljšanja (do konca junija), dodal pa se je tudi ukrep subvencioniranja višje minimalne plače,« je povedal Lahovnik.

Priznal je, da je bilo pri tem ukrepu veliko pomislekov, saj subvencioniranje vedno povzroči distorzije na trgu. »Protiargument je, da če pride do povečanja brezposelnosti, trg dela zaradi skoraj popolne zamrznitve storitvenih dejavnosti ni sposoben absorbirati presežnih brezposelnih. Zato se je država odločila, da dve tretjini bremena v prvih šestih mesecih prenese nase. Dvig minimalne plače je bil dogovorjen sredi leta 2019, mimo socialnih partnerjev oziroma je bil potrjen v DZ. Korona čas pa je zahteval neko reakcijo. Povprečen dvig stroškov dela je nekaj manjši od 96 evrov, zato bo država s 50 evri subvencije prevzela pri vsakem zaposlenem približno dve tretjini stroška višje minimalne plače.«

Lahovnik se je obenem zazrl tudi v prihodnost in podal nekaj optimističnih gospodarskih napovedi. »Situacija je bistveno boljša kot lani ta čas, mislim, da smo preveč pesimistični v nekaterih napovedih, saj se premalo zavedamo, v koliko boljši situaciji smo kot lani. Imamo dovolj zaščitne opreme, tri registrirana cepiva, tretjino prebivalstva pa je virus že prebolela. Podjetja so še vedno relativno nizko zadolžena, prihranki prebivalstva pa so se statistično povečali. Ustvarjeni morajo biti le pogoji, da ljudje začnejo trošiti, denar pa začne krožiti,« je prepričan Lahovnik.

Kot je še dodal, bo za okrevanje gospodarstva bistveno, da ministrstva pripravijo ciljne razpise za oživitve dejavnosti. »Sib banka je v ta namen že pripravila poroštveno shemo za turizem in gostinstvo v višini 200 milijonov evrov namenjenih obratnih sredstev in investicij podjetji takoj, ko bodo dejavnosti sproščene.« O morebitni pripravi že devetega protikornskega paketa pa je povedal: »Če se bo politika odločila in želela korigirati še kakšnega od kriterijev in dodati še kakšen ukrep, bo nastal tudi PKP 9. Tega ne izključujem. A čas je, da začnemo razmišljati o izhodni strategiji.«

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede koronavirusa so sodelovali koordinator strokovne svetovalne skupine, ki pripravlja PKP, Matej Lahovnik, direktorica DSO Vojnik Breda Božnik in psihologinja Eva Kovač.