Letošnja zdravstvena situacija nas je pripeljala do tega, da smo več doma ter pogosteje razmišljamo o sebi, svojih prehranskih navadah in preteklih dogodkih. Veliko ljudi se odloča, da je treba v življenju nekaj spremeniti. »Menim, da je obdobje korone dobrodošlo, ker je bilo pred tem vse razpuščeno. Nobenega reda in discipline ni bilo več. Zaradi potrošniške mrzlice je bolnih čedalje več, v hrani so pesticidi, aditivi in kemikalije, ki motijo endokrini sistem in posledično zbolevamo, razlaga Bilka Baloh.
»Vedno več je krvožilnih bolezni, diabetesa, prekomerne telesne teže, napihnjenosti. To so 'majhne' bolezni, ki pa vodijo v resnejše. Če bi bila zavest ljudi malce višja, bi prebrali deklaracijo na embalaži živila s police in se izognili marsikateremu nakupu,« je zaskrbljena svobodna raziskovalka, svetovalka za zdravo in uravnoteženo prehrano, poznavalka ajurvede, predavateljica in mentorica za terapevtsko postenje.
Ljudem pomaga pri najrazličnejših bolezenskih neravnovesjih in spremembi življenjskega sloga. Sama se je za to odločila že pred tridesetimi leti, ko je postala vegetarijanka, pred desetimi leti se je zapisala veganstvu. »Od majhnih nog sem zelo povezana z naravo in čuječa do živali, zato se mi ni zdelo smiselno, da bi jih uživala. Ko sem pred mnogimi leti začela raziskovati meso, sem spoznala, da gre za mrtvo hrano, prav tako sem začela slediti duhovni poti, ki se imenuje meditacija na notranjo svetlobo in zvok, kjer je velikokrat omenjena tudi karma. Ko uživamo meso, si ustvarjamo slabo karmo. To me je še dodatno spodbudilo, da sem z mesom zaključila,« pojasnjuje sogovornica.
Iz bleščečega Hollywooda nazaj v naravo
Potem ko je Bilka, hči znamenitega slovenskega igralca Mihe Baloha, pred leti kot maskerka delovala celo v Hollywoodu, kjer je končala priznano šolo Joeja Blasca za filmsko masko in posebne učinke, svojega nekdanjega pestrega družabnega življenja in bleščečih zabav danes prav nič ne pogreša. »Ko sem v Hollywoodu med odmori opazovala svoje sošolce in njihov način prehranjevanja, sem bila užaloščena zaradi katastrofalnih prehranskih navad. Že takrat sem vedela, da bom nekoč ljudem skušala na nevsiljiv način predstaviti zdravilne koristi ekološko pridelane hrane in postenja,« se spominja sogovornica. V Slovenijo je iz pariškega sejma lepote prva 'uvozila' obliko umetnosti, ki kot podlago za risanje in barvanje uporablja človeško telo – telesno poslikavo ali »body painting«. Njeno delo oziroma poklic maskerke se ji je sicer zdel čudovit, a glas srca ji ni dopuščal, da je prek kože vsakodnevno zastrupljala ljudi.
Post je njena stalnica
Svoj prvi post si je Bilka omislila po vrnitvi v domovino, pri tridesetih letih, ko je imela razburkano življenje, obkrožale so jo stvari, za katere je vedela, da niso pravilne. »Pustolovka sem, po ajurvedi dominantna vata, eter – zrak, nenehno v gibanju, zato sem želela izkusiti in doživeti čim več, a sem ugotovila, da to vodi v telesno in duhovno samouničevanje. Post je postal moja stalnica. To je šele začetek reševanja izkrivljenih miselnih vzorcev. Šele takrat začnemo delati na osebni ravni. To je pa delo za vse življenje,« z nasmehom pojasni sogovornica.
V preteklosti se je postila dvakrat na leto po 14 dni, njen najdaljši post je trajal 25 dni. To je popoln 'reset', ki ni povezan samo s čiščenjem na telesni ravni, pove, ampak je čudovito orodje, s pomočjo katerega se čistimo tudi na mentalni, duhovni in čustveni ravni. Še vedno se redno posti, pravi, da telo samo pove, kdaj je v njem neravnovesje oziroma nered, če se izrazimo v jeziku ajurvede: »Začutim, da v telesu nekaj ni v redu. Vata doša, ki ima sedež v debelem črevesju, nam takoj sporoči, da naše zdravstveno stanje ni optimalno. Pojavijo se manjši problemi, kot so zapeke, napihnjenost, vetrovi, neredno odvajanje blata… To je prvi alarm, da je treba nekaj spremeniti.«
Zaradi tega se je že pred leti vključila v znanstveni projekt, ki raziskuje črevesni mikrobiom in njegov habitat. Ajurveda o tem govori že 5000 let, medtem ko je zahodna doktrina začela raziskovati bakterije v črevesju ali probiotike šele pred 140 leti. »Natančneje leta 1890, ko je Ilija Mečnikov vneto preučeval bakterije v debelem črevesju. Trdil je, da je naravna življenjska doba človeka 150 let, in verjel, da bi jo lahko dosegli s pitjem mlečnih kultur: jogurta, kefirja. Šopek vseh potrebnih kultur (laktobacilov in bifidobakterij) pa najdemo tudi v kombuši. Mečnikov je pravzaprav prvi, ki je začel raziskovati črevesje kot samostojen organ.«
Vstajanje ob 4. uri zjutraj
Kot otrok je Bilka živela pravljično življenje na podeželju. Od rojstva je bila povezana z naravo. Na Gorenjskem pri omici – mamini mami, ki je že v 70. letih delovala po principih permakulture, bila ekološko naravnana in je celo izvajala jogo, čeprav je temu sama rekla telovadba. »Bilo je čudovito obdobje, omina hiša je bila obdana z vrtom, polji in travniki… Ko sem se preselila v Ljubljano, sem začela lastno pot. »Smeti so začele odpadati«, pove v smehu.
Televizijskih programov ne spremlja že 25 let, tudi druži se bolj malo. Povezana je s pohodništvom in plezanjem, kar je zanjo vrsta meditacije. Mikata jo tišina visokogorja in predanost, ki ju je treba imeti za resnejše podvige. Po hribih, hribčkih, brezpotjih se potepa tudi pozimi, ko so poleg čelade obvezni še cepin in dereze. Poletne počitnice je letos preživela v Dolomitih – v svojem slogu: »Najela sem avtodom ter po dolgem in počez raziskala tamkajšnje vrhove in preplezala kar nekaj ferat. Za vse je en teden manj kot kaplja v morje. Prihodnje leto grem spet.«
Bilka vstaja zgodaj. »Ob 4. ali 5. uri zjutraj, ko se zbudim, je prisoten neverjeten mir, ki me napolni za ves dan. Takrat se lahko v tišini posvetim sebi.«
Ob 7. uri si privošči obilen zajtrk. Po ajurvedi namreč jemo ob sončnem vzhodu, pojasni. »Ko je sonce najvišje, je čas za kosilo, zadnji obrok je vsaj tri ure pred sončnim zahodom. Če slednje pretvorim v jezik zahodne doktrine, je to povezano s trebušno slinavko, ki je naša tovarna za proizvodnjo encimov, ki razgrajujejo hrano. Slinavka optimalno deluje med 7. in 16. uro. Kar pojemo kasneje oziroma po 18. uri, obleži v želodcu in začne gniti. Namesto da bi se hrana pretvarjala v energijo, gre naravnost v maščobne celice, zato se debelimo. Ajurveda spoštuje individualne potrebe posameznika, zato se tudi čas hranjenja spreminja glede na konstitucijo.«
Terapevtski post
Po besedah Balohove so nam dali starši kot otrokom ogromno znanja, a znanost gre naprej: »Tisto, kar so nas učili v dobri veri, je zdaj pogosto napačno, pomislimo zgolj na alergije zaradi mleka, glutena… Stari pregovor pravi, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, danes pa vemo, da jabolko ni primerno sadje za vsakogar. Naše življenje je končna vsota vseh naših odločitev. Na napake, ki jih vsakodnevno ponavljamo, največkrat nimamo prav veliko vpliva, ker so del naše dnevne rutine.«
Za spremembo prehranjevalnih navad in terapevtsko razstrupljanje se običajno odločimo, ko pride do točke preloma in je naše počutje že tako slabo, da nimamo druge izbire, pojasni sogovornica: »Takrat je čiščenje telesa zadnji namig stvarstva, da moramo vzeti vajeti zdravja v svoje roke. Red, disciplina in vztrajnost nam pomagajo vzpostaviti harmonijo med umom, telesom in zavestjo.«
Strankam, trdno odločenim nekaj spremeniti na sebi, se Bilka posveča celovito, jih redno obiskuje in spodbuja, da skupaj dosežejo cilj. Sodeluje tudi z zdravnico, ki udeležencem terapevtskega posta pregleda krvno sliko. Posti so individualno naravnani, za vsakega udeleženca posebej določi postni protokol. »Poleg tega post ne more biti enako dolg za vsakega posameznika. Dominantne vata doše se postijo najmanj, pitte se lahko postijo malo dalj, saj imajo običajno več zalog, najdalj pa se lahko postijo kapha doše. Odvisno je tudi od konstitucije, psihofizičnih zmogljivostih, nabranih strupov v telesu in tega, kar je najpomembnejše – da so ljudje na post resnično pripravljeni. V nasprotnem primeru lahko v telesu povzročijo več škode kot koristi. Nosečnice, doječe matere, ljudje z duševnimi težavami in mlajši od 18 let se ne smejo postiti,« pojasni Bilka Baloh.
Moč prebujenih strupov
Prvo postenje je odvisno od več dejavnikov, pojasni sogovornica: »Koliko smo zakisani (sladkor, prigrizki, piškoti, meso, alkohol, cigareti), koliko smo zasluzeni (mleko, mlečni izdelki, pšenica), od vnosa zdravil (antibiotiki, kemoterapija, analgetiki, antirevmatiki) in če smo na podvig resnično pripravljeni.« Najprej opravi diagnostiko po ajurvedi. Na podlagi konstitucijskega izračuna določi zelenjavo za bistre zelenjavne juhe, čistilne čaje, sveže zelenjavne sokove in terapijo primerno za posameznikovo konstitucijo. Seznani ga z ustno higieno, kako se pravilno skrbi za kožo…
Udeleženci posta lahko pijejo tudi sveže zelenjavne sokove, ki so prav tako določeni glede na došno razmerje posameznika. »Ni vsa zelenjava enako dobra za vsakogar. Po treh dnevih postenja se iz jeter začnejo izločati trigliceridi (preproste maščobe, ki tam kopičene jetrom otežujejo pravilno delovanje) in takrat se šele začne pravo razstrupljanje. Takrat nam celična inteligenca sporoči, koliko strupov se je dejansko nakopičilo v našem telesu. Toksini, ki so vezani na maščobno tkivo, se začnejo topiti nazadnje. Ko ponovno vstopijo v krvni obtok, lahko povzročajo preglavice.«
Zaradi 'prebujenih' strupov se lahko pri nekaterih pojavljajo glavoboli, nespečnost, slabost, razdražljivost, bolečine v mišicah, bokih in kolkih. »Vse tri doše se vznemirijo in lahko se pojavita stiska in strah zaradi vprašanj, kaj se v telesu dogaja. To so le stranski pojavi razstrupljanja in brez tega žal ne gre, zato je dobro, da imate ob sebi izkušenega mentorja, ki vam bo v podporo in pomoč ob morebitnih vprašanjih,« razloži sogovornica.
Ohranjanje ravnovesja
Enako kot sam post je pomembno tudi obdobje po njem oziroma prehod na trdo prehrano. »Toliko časa, kot smo se postili, toliko časa traja uvajanje v stabilizacijo prebave. Sledi dieta, ki vključuje prehrano oziroma živila, ki so primerna za energijski potencial posameznika. Prehranjevalni režim je treba spreminjati počasi, da telo ostane v ravnovesju,« poudari Balohova.
Tudi v tem negotovem obdobju veliko bere, raziskuje in predaja naprej svoje znanje. Prepričana je, da je življenje vnaprej določen načrt, ki ga prejmemo ob rojstvu in se mu ne moremo izogniti, lahko pa ga delno popravimo in izboljšamo s higieno misli, ohranjanjem kondicije in etično neoporečnim delovanjem do sočloveka, živali, narave in celotnega stvarstva: »Delo na osebnem razvoju je celjenje ran iz preteklosti in zdravilo hkrati, kajti vse bolezni izvirajo iz nerešenih konfliktov, ki so globoko zakoreninjeni v naši podzavesti. Ko jih ozavestimo, izrazimo svoje strahove, potlačena čustva, jezo in strah, ne osvobodimo le sebe, ampak odrešimo tudi svoje najbližje. Ključ, ki ga iščemo vsi, pa je ljubezen do sebe. »
