Zdravje je resnično v naših rokah in znanost to potrjuje. »Sodobna medicina je mogočna, a ni vsemogočna. Rešuje življenja, ne more pa pozdraviti vsake bolezni. Če se zanašamo le na čudežno tableto ali kirurški poseg, preložimo odgovornost za svoje zdravje na druge in se hkrati prikrajšamo za zdravila, ki nas ne stanejo nič, a so nam vedno na voljo, saj jih nosimo v sebi,« v svoji knjigi Doktor ti: moč samozdravljenja, podprti z znanstvenimi dokazi in izdani pri Mladinski knjigi, razloži oxfordoski epidemiolog dr. Jeremy Howick. Bralcu poda odgovore na nekatera temeljna vprašanja: Kaj naj pričakujemo od svojega zdravnika? Kdaj lahko medicini zaupamo? Nam lahko placebo pomaga? Katere vrste placeba poznamo? Kako nas stres zastruplja? Kaj dosežemo s sproščanjem? Koliko je naše zdravje odvisno od genov, okolja, naših najbližjih? Se splača biti optimist?
Ko daš, dobiš nazaj
Pozitivna naravnanost in nasmeh sta vselej v pomoč, ko se moramo na dejaven način soočati s težkimi okoliščinami, o čemer avtor knjige poda vrsto navdihujočih resničnih zgodb, v katerih je junakom kljub težkim izzivom uspelo ohraniti pozitivizem. »Osredotočam se na dobro. Če si sproščen, je tudi tvoje telo vedno sproščeno. Če si pesimističen, se tvoje telo obnaša nenaravno. Naša izbira je, ali se bomo osredotočali na dobro ali slabo. Če si do drugih prijazen, bodo tudi oni prijazni do tebe. Ko nekaj daš, to dobiš nazaj,« je le eden od nasvetov. Z dokazi najbolj podprta načina za spopadanje s stresom sta sproščanje in meditacija, dr. Howick zato priporoča v nadaljevanju opisanih pet stvari, ki jih uporablja tudi sam in bi utegnile pomagati vsakomur.
Sproščanje z dihanjem
Uravnavanje dihanja zmanjša tesnobnost in stres. Za to preprosto vajo naredite šest sekund dolg vdih in nato šest sekund dolg izdih. Na začetku lahko gledate na uro, pozneje pa čas merite po občutku. Če je šest sekund predolgo, poskusite s petimi ali štirimi. Vdihnite, kolikor zmorete počasi, in nato prav tako počasi izdihnite.
Delovanje
Namesto da si belite glavo s stresom, se vprašajte: »Kaj konkretno lahko naredim, da bi se soočil z zadevo, ki mi povzroča stres?« Če se vam pokvari avtomobil, preusmerite pozornost z zaskrbljenosti in ga raje popravite ali pokličite vlečno službo. Če se ne morete domisliti konkretnega dejanja, s katerim bi se lotili težave, bo pomagalo že kakršno koli delovanje.
Navdihujoče zgodbe
Te so odlične za blaženje zaskrbljenosti in stresa. Ludwig van Beethoven (1770–1827) je oglušel. Izguba sluha je verjetno najhujša stvar, ki lahko doleti skladatelja. Vendar je kljub razočaranju nadaljeval delo in napisal nekaj najlepših skladb v zgodovini človeštva.
Vaja »kaj, če«
Pomislite na stvar, zaradi katere občutite stres. Morda se težko držite diete, morda bi radi imeli boljšo službo ali čudovito razmerje. Če se ne spomnite ničesar določenega, pomislite na sam občutek stresa. Potem si zastavite vprašanje »kaj, če«. Zaprite oči in si predstavljate, kako bi se počutili, če bi se vsi ti »čeji« uresničili. Vse to si zapišite.
Stresu ne dodajajte še več stresa
Osredotočite se na rešitev svoje težave (pokvarjen avtomobil) in se ne obremenjujte s tem, da ste v stresu. To ne pomaga in je nesmiselno.
Dodajmo še misel ameriške novinarke in prejemnice Pulitzerjeve nagrade: »Naj vas prihodnost ne skrbi. Ali pa naj vas skrbi, vendar vedite, da je zaskrbljenost približno enako koristna, kot če bi poskušali matematično enačbo rešiti z žvečenjem žvečilnega gumija.«
