Deset let po koncu vojaške vladavine v Mjanmaru so se generali vrnili na oblast. Le nekaj ur, preden bi se moral na svoji prvi seji po lanskih novembrskih parlamentarnih volitvah sestati novi parlament, v katerem si je vladajoča stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD) Nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či zagotovila absolutno večino, je vojska preprečila novo poglavje mjanmarske demokracije.

Ob jutranji zori so aretirali predsednika države Vina Mjinta, ki bi po ustavi lahko edini razglasil izredne razmere v državi. Za zapahi so se znašli tudi de facto voditeljica države Su Čijeva in vodilni člani vladajoče stranke ter nekaterih manjših strank.

Vojska pravi, da bo oblast v njenih rokah vsaj leto dni, potem obljublja nove svobodne parlamentarne volitve. Vmes je vodenje Mjanmara prevzel 64-letni šef generalštaba Min Aung Hlaing, ki je na tem položaju že deset let. Vojaška hunta je že imenovala nove ministre.

Domnevne volilne nepravilnosti kot povod za puč

Oblast je tako zdaj v rokah generala, ki ga Združeni narodi po temeljiti preiskavi v Mjanmaru pred dvema letoma obtožujejo genocida nad muslimanskimi Rohingi in priporočajo njegov pregon pred mednarodnim sodnim tribunalom. Vojska in tudi Su Čijeva genocid nad Rohingi zanikata. Celo pred mednarodnim kazenskim sodiščem sta v zagovoru zatrjevali, da se vojska bori zgolj proti skrajnežem, ki v severozahodni zvezni državi Rahina napadajo vojaške postojanke. Prav zaradi takšnega zagovora je bila podoba demokratke Su Čijeve na Zahodu zelo načeta.

Več dni trajajoče špekulacije, da bi vojska lahko preprečila utrjevanje oblasti NLD pred prvim zasedanjem novega parlamenta, so se včeraj tako potrdile. Kot razlog za posredovanje so generali navedli od jeseni pojavljajoči se očitek iz njihovih vrst, da je na volitvah prišlo do nepravilnosti, čeprav niso ponudili prepričljive razlage, kakšne naj bi te bile.

Su Čijeva je bila na možnost državnega udara očitno pripravljena. Še pred svojo aretacijo je sestavila pismo, v katerem je svoje podpornike pozvala k demonstracijam.

Ostro v svetu, zadržano v regiji

Ostre obsodbe državnega udara prihajajo iz večine sveta. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je v minulih dneh vojsko pozival k sprejetju volilnih rezultatov, je vojaški udar označil za hud udarec reformnim procesom v Mjanmaru. Odločne so bile EU, Avstralija, Velika Britanija in ZDA. Če ne bo povratka v prejšnje stanje, bodo uvedli sankcije proti odgovornim, so sporočili iz Washingtona. Že danes bo varnostni svet Združenih narodov razpravljal o morebitnih nadaljnjih korakih.

Precej diplomatsko pa so se na dogajanje v Mjanmaru odzvali v regionalnem združenju držav Asean, območju, kjer je v preteklosti prihajalo tudi do številnih državnih udarov. Predsedujoča država Aseana, Brunej, je pozvala zgolj k »dialogu, spravi in vrnitvi k normalnosti«.

Kljub temu da so Su Čijevo v zadnjih letih v mednarodni javnosti kritizirali, ker je opravičevala vojaško posredovanje proti ljudstvu Rohinga, pa njena stranka v Mjanmaru še naprej uživa precejšnjo podporo. Na parlamentarnih volitvah je NLD še izboljšala rezultat izpred petih let, medtem ko je vojski naklonjena stranka Unija solidarnosti in razvoja (USDP) doživela slabši rezultat. Še več, NLD je ob 70-odstotni volilni udeležbi dobila celo 83 odstotkov glasov in bi lahko sama sestavila močno vlado, s tem pa se generali niso hoteli sprijazniti, in to kljub desetletje trajajočemu dogovoru, po katerem vojski pripadajo ministrstva za obrambo, za notranje zadeve in za mejna vprašanja, v parlamentu pa ima četrtino poslancev.

Državni udar v Mjanmaru je potekal po klasičnem pristopu nasilnega prevzema oblasti. Ob potekajočih aretacijah je vojska prekinila telekomunikacijske povezave, vojake pa so razmestili po prestolnici Najpjido in v Jangunu. Prebivalci so v strahu pred zaostrovanjem razmer nakupovali življenjske potrebščine in dvigovali gotovino na bankomatih.