Danski rokometaši so na zadnjih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru 2016 osvojili zlato kolajno, potem ko so v finalu premagali Francoze z 28:26. Kljub uspehu v Braziliji je takratni selektor, Islandec Gudmundur Gudmundsson, le nekaj mesecev kasneje napovedal, da ne bo podaljšal pogodbe, ki je veljala do 1. julija 2017. Najprej je prevzel reprezentanco Bahrajna, po enem letu pa izbrano vrsto svoje domovine, na selektorskem stolčku Danske pa ga je zamenjal Nikolaj Jacobsen.

Zdaj 49-letni Jacobsen, nekdanje odlično levo krilo in reprezentant (med letoma 1993 in 2003 je odigral 148 tekem in dosegel 584 golov), je na svojem prvem velikem tekmovanju v vlogi selektorja na EP 2018 na Hrvaškem ostal brez kolajne. Na tekmi za bron je bila boljša Francija z 32:29, a že leto kasneje se je Danska kot (so)gostiteljica SP 2019 skupaj z Nemčijo premierno povzpela na svetovni vrh. Toda znova je sledil hladen tuš, kajti na lanskem evropskem prvenstvu je osvojila šele 13. mesto (izpadla že je po prvem delu po porazu proti Islandiji, remiju z Madžarsko in zmagi proti Rusiji), kar je bil njen najslabši rezultat na njenih 13 nastopih v zgodovini EP.

Jacobsen ni ostal brez glave

»Mnogi so takrat zahtevali mojo glavo, češ da si danski rokomet ne bi smel privoščiti takšne blamaže. Toda zveza je trdno stala za mano in kljub negativno nastrojenemu javnemu mnenju sem ostal selektor,« je pojasnil Nikolaj Jacobsen. Nekdanji klubski trener danskega Aalborga in nemške ekipe Rhein Neckar Löwen se je za zaupanje zahvalil na najlepši možen način – z naslovom svetovnega prvaka v Egiptu: »Ponosen sem na svoje fante, ki so na vseh devetih tekmah pokazali odlične predstave. Srečni smo, a izčrpani, in šele po nekaj dneh bomo v resnici dojeli, kakšen vrhunski dosežek nam je uspel. Imamo odlično generacijo in prepričan sem, da se bomo tudi na olimpijskih igrah v Tokiu potegovali za kolajno.« Jacobsen je v nedeljo postavil še en zgodovinski mejnik: v slogu pravljične sedmice je postal sedmi selektor v rokometni zgodovini, ki je osvojil vsaj dva naslova svetovnega prvaka.

Od 18 igralcev, ki so osvojili zlato kolajno na SP pred dvema letoma, jih je bilo v Egiptu med dvajseterico enajst. Med devetimi novinci jih je kar sedem starih le 25 let ali manj, nihče med njimi pa pred začetkom ni imel niti 25 nastopov za reprezentanco. Glavni zvezdnik Danske je seveda dolgolasi 33-letni Mikkel Hansen, z 48 goli ob kar 70-odstotni uspešnosti prvi strelec reprezentance in skupno peti na letošnjem SP, najučinkovitejši pa je bil Kubanec s katarskim potnim listom Frankis Marzo (58). Hansen, član bogatega kluba Paris Saint-Germain, je bil v Egiptu izbran za najkoristnejšega igralca tekmovanja (MVP), kar je že njegova tretja tovrstna lovorika na SP po Španiji 2013 ter Danski in Nemčiji 2019. »Naša zlata kolajna je povsem zaslužena. Prikazali smo najboljši rokomet v Egiptu in izgubili nismo nobene tekme. Reprezentanca je kombinacija mladosti in izkušenosti in očitno je to prava pot,« ocenjuje Mikkel Hansen.

Trebušna viroza ni bila ovira

Tudi on je staknil trebušno virozo, zaradi katere je moral izpustiti tekmi proti Bahrajnu in Hrvaški: »Na zadnjih treh tekmah proti Egiptu, Španiji in Švedski nisem veliko streljal na gol. Zaradi viroze sem shujšal pet kilogramov in to se je poznalo pri moji telesni pripravljenosti, saj mi je pobralo veliko moči. Upam, da sem vsaj malo pripomogel k zlati kolajni.« Njegova izjava je bila seveda izrečena v šali, kajti na zadnjih treh tekmah je dosegel skupaj kar 29 golov: v četrtfinalu jih je Egiptu nasul 10, v polfinalu Špancem 12 in v finalu Švedom sedem.

Na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih je Danska odigrala 19 tekem in dosegla prav toliko zmag. S tem je zrušila rekord Francije, ki je na SP med letoma 2015 in 2019 dosegla kar 18 zmag zapored. Poleg tega je za Švedsko, Romunijo in Francijo postala šele četrta reprezentanca na svetu, ki je na dosedanjih 27 svetovnih prvenstvih ubranila naslov prvaka. Pred tem je to dvakrat to uspelo Romunom (1961/1964 in 1970/1974) in Francozom (2009/11, 2015/17), po enkrat pa Švedom (1954/58) in zdaj Dancem. Po številu osvojenih kolajn v zgodovini SP (6) si Danska zdaj za Švedsko (12) in Francijo (11) deli tretje mesto z Nemci in Romuni, po številu naslovov svetovnega prvaka pa je za Francijo (6), Švedsko, Romunijo (po 4) in Nemčijo (3) na petem mestu ujela Rusijo in Španijo.