Kot vem, je za ta namen ustanovljen institut uradni list. Kot tak je določen za posredovanje omenjenega strokovni in laični javnosti. Kot tak dosega vso ciljno populacijo na način, kot je pravno, formalno, legalno določeno. In kot tak je nujno potreben za legalno posredovanje zakonskih in vseh drugih dodatkov ter sprememb, ki jih izdaja zakonodajalec. To moje razmišljanje in vedenje je laično, vendar mislim, da zdravorazumsko zajema bistvo.

In zdaj: če twitter ni pravno legalno definiran kot tak, kako je mogoče, da državne institucije in zainteresirana strokovna javnost anemično in brez formalnega zanikanja (če delno izvzamem ustavno sodišče) spremljajo, zame kot laika kaznivo pred zakonodajo, uporabo zasebnega medija na takšen način s strani osebe v vlogi predsednika vlade? S tem ciljam na posredovanje ukazov, odredb v izvrševanje, usmeritev za izvedbo ipd. pristojnim na ministrstvih (zdravje, šolstvo, delo, družino, socialne zadeve itd.) o zadevah, ki se posledično dotaknejo vsakega državljana.

In kako lahko brez formalnega odziva oseba v vlogi predsednika vlade z omenjenim zasebnim medijem (tj. twitterjem) izrablja sam institut predsednika vlade Republike Slovenije in večino državljanov?

Sam (in verjamem, da tudi množica državljanov) nisem uporabnik omenjenega medija. Tako izvršna napotila osebe na mestu predsednika vlade meni niso dosegljiva. Z njimi sem seznanjen prek drugih medijev, ki povzemajo. Ti pa seveda informacijo interpretirajo glede na lastništvo in njegovo politično usmerjenost. Skratka, informacije so takrat že iz druge roke, kar pa zame glede na vrsto informacije ni zakonito.

Brane Kostrevc, Dobrova