Prvič zato, ker Grah nima prav nobenih izkušenj z vodenjem tako velikih organizacij, kot je RTV. V svoji kandidaturi je zapisal, da je direktor dveh podjetij: podjetja za jezikovne storitve Londinium in finančnopravnega svetovalnega podjetja Grah in partnerji. Koliko je v teh podjetjih zaposlenih, Grah ni navedel. Menda samo on sam. (V portretu ste sicer dopisali, da je bil tudi direktor v podjetju Elektroservis Internacional in v Sanvita marketingu, kar nam v programskem svetu RTV ni znano.) Razpisna komisija RTV naj bi to Grahovo direktorovanje razumela, kot da ima zahtevanih tri leta izkušenj pri vodenju večjih organizacij, kar je, milo rečeno, precej čudna odločitev.
Osebnost novega generalnega direktorja še najbolj osvetljuje njegovo vedenje v vlogi šefa nadzornega sveta RTV. Na kratko povedano, rezultat tega je, da RTV že drugo leto posluje brez s strani nadzornega sveta odobrenega finančnega načrta. Pri čemer je Grah generalnega direktorja ves čas obtoževal nepravilnosti, povezanimi predvsem s financami, pa tudi drugimi zadevami, kot je kadrovanje, sistematizacija delovnih mest in podobnimi, česar številne revizije niso potrjevale. Vse to je rezultiralo v Grahovem predlogu, da se direktorja Kadunca zamenja in na njegovo mesto postavi njega samega. Da bi kot nadzornik storil kaj, da se odpravi poglavitni vir slabega finančnega stanja na RTV – to je, da vlade v osmih letih niso hotele RTV-prispevka uskladiti z inflacijo in zvišanimi stroški delovanja zavoda – pa Grah očitno niti pomislil ni. Tega tudi ni v njegovem »šparalnem« programu generalnega direktorja.
Vsa ta tri leta – torej še preden je Janševa koalicija lani v programski svet spravila osem »naših« novih svetnikov, ki naj bi zastopali interese poslušalcev in gledalcev RTV – so tako minila v stalnem obračunavanju svetnic in svetnikov iz vrst SMC z generalnim direktorjem Kaduncem. Temu so se z zadovoljstvom pridruževali svetniki iz vrst SDS in NSi. Med drugim so ves čas ponavljali obtožbe o njegovi korupciji, čeprav preiskave KPK teh obtožb niso potrdile, notranje in zunanje revizije pa tudi drugih obtožb ne. V političnih kuloarjih se je govorilo, da je bil namen te ofenzive iz krogov SMC (in še nekaterih drugih) na mesto generalnega direktorja spraviti »našega«, se pravi človeka stranke SMC. Najbrž ni zgolj naključje, da je poleg šefa nadzornikov RTV tudi odbor za kulturo vodil poslanec SMC Dragan Matič. Ker to ni uspevalo, je bil dober tudi Grah, ki ga je na mesto predsednika nadzornega sveta postavila še Cerarjeva SMC.
Vse to so ves čas aktivno podpirali programski svetniki iz vrst SDS in NSi ter še nekateri drugi, ki imajo do Kadunca osebne zamere, dokler se niso – ko so okrepili svoje vrste v programskem svetu – sami postavili na čelo te gonje in zahtevali Kadunčeve razrešitve pet mesecev pred iztekom njegovega mandata. Peščica svetnikov, ki nis(m)o vojaki te ali one stranke, se je sicer trudila vzpostaviti razmere, da bi programski svet deloval v prid RTV in ne sledil strankarskim interesom, a na koncu ni bila uspešna. Eden med njimi – Matej Košir – je pred dnevi že odstopil. O tem protestnem koraku razmišljam tudi sam, čeprav bi bralec besedila vašega portreta A. Graha lahko pomislil, da so ti odstopi »metanje polen pod noge« junaku, ki prihaja na Kolodvorsko.
Jože Poglajen, Ljubljana
