Epidemija covida-19 in z njo povezan 80-odstotni upad turizma na globalni ravni je hud udarec za mnoge države, tudi za Slovenijo. Začetek cepljenja sicer prinaša nekaj optimizma, a je za okrevanje panoge ključno, da turizem in gostinstvo vmesni čas sploh preživita, je na današnji spletni novinarski konferenci o slovenskem turizmu opozoril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.
Kot je dejal, je država za ohranitev delovnih mest v gostinstvu in turizmu v dosedanjih že osmih protikoronskih svežnjih zakonov sprejela številne ukrepe, med drugim subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, temeljni dohodek za samozaposlene, povračila dela fiksnih stroškov, ob tem pa objavila tudi več javnih razpisov.
Doslej unovčenih za 128 milijonov evrov bonov
V okviru sedmega protikoronskega zakona je v pripravi že drugi poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov v višini 36 milijonov evrov. SID banka in slovenski podjetniški sklad sta prilagodila obstoječe finančne instrumente in uvedla nekatere nove. Posojilni sklad za turizem na SID banki v višini 160 milijonov evrov je že zaključen, podjetniški sklad pa bo nudil 90 milijonov evrov za brezobrestne kredite za mala in srednja podjetja, tudi turistične agencije, je med drugim navedel Zajc. V nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost je za preoblikovanje slovenskega turizma predvidenih 93 milijonov nepovratnih in 200 milijonov povratnih sredstev. Na gospodarskem ministrstvu so ob tem že začeli z evalvacijo rezultatov strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki bo potekala do aprila, hkrati pa z razpisom že iščejo pripravljavca nove strategije.
Zajc je spomnil, da je vlada do konca letošnjega leta podaljšala veljavnost turističnih bonov. Kot je pojasnil, je bilo od skupne vrednosti 357 milijonov evrov lani unovčenih za 128 milijonov evrov bonov, delno ali v celoti pa je bilo izkoriščenih okoli 935.000 bonov. Ob tem je dejal, da bomo o resničnem okrevanju lahko govorili šele takrat, ko se bo ponovno zagnal mednarodni promet in se bodo sprostili omejitveni ukrepi pri nas in v tujini. Da bi čim prej prišli do te točke, pa je treba iskati rešitve na mednarodni ravni, zlasti glede zagotavljanja nadzora za varen prehod meja, o čemer, kot je dodal, že teče razprava tudi v okviru Evropske komisije.
Državni sekretar je ob tem ocenil, da koronska kriza prinaša tudi nove priložnosti. »Potovalne navade se bodo zagotovo spremenile. Na prvem mestu bodo varnost gostov in higienski standardi. Manj bo masovnega turizma in več butičnega, namenjenega zahtevnejšim gostom, vse to pa lahko ponudi prav Slovenija,« je dejal Zajc.
Turizem so reševali slovenski gostje
V lanskem letu je slovenski turizem zabeležil 51 odstotkov manj prihodov in 42 odstotkov manj prenočitev kot leta 2019. Medtem ko se je število prihodov tujih turistov zmanjšalo za 74 odstotkov, njihove prenočitve pa za 71 odstotkov, so sezono reševali domači gostje. Število prihodov domačih turistov se je v primerjavi z letom prej povečalo za 21 odstotkov, število prenočitev pa za tretjino.
Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak meni, da je porast domačih gostov posledica uvedbe turističnih bonov, promocijske kampanje Moja Slovenija ter privlačne ponudbe turističnega gospodarstva. Da je bila Slovenija pri tem zares uspešna, dokazujejo podatki Evropske potovalne komisije, po katerih sta bili Slovenija in Danska edini evropski destinaciji, ki sta lani uspeli zabeležiti rast prenočitev domačih gostov.
A kot pravi Pakova, bo okrevanje slovenskega turizma, ki je v lanskem letu padel na raven izpred desetih let, trajalo še kar nekaj časa. Na številke iz leta 2019 bi se lahko po njeni oceni vrnili šele leta 2024. Letos sicer pričakuje podobne rezultate kot lani, a z nekoliko manj slovenskimi in več tujimi gosti, pri čemer pa bo, kot opozarja, veliko odvisno od takrat veljavnih ukrepov in zdravstvene slike v Sloveniji in širše. Ob tem je Pakova tudi poudarila da so nekateri deli panoge precej bolj prizadeti kot drugi, še zlasti turistične agencije, vodniki, poslovna srečanja, prevozniki, gostinci, mestni hoteli in drugi.
Na novinarski konferenci so sicer izpostavili tudi nadvse pozitivne ocene in številna priznanja, ki jih je bilo v zadnjem času deležna Slovenija kot turistična destinacija. Še posebej so izpostavili, da se Slovenija letos ponaša z nazivom evropske gastronomske regije, zato so deležniki v panogi izpostavili upanje, da bodo gostinci in drugi turistični delavci lahko čim prej znova odprli svoja vrata.
