Pahor se je že večkrat javno zavzel za vzpostavitev dialoga in sodelovanja med parlamentarnimi strankami, saj je prepričan, da bi bili na ta način uspešnejši pri spopadu z epidemijo covida-19. Včeraj je tako predsednicama in predsednikom parlamentarnih strank poslal povabilo na srečanje. V njem med drugim navaja, da bo Slovenija letos obeležila tridesetletnico razglasitve samostojnosti in njene obrambe, pa tudi mednarodnega priznanja in ustavnosti države. »V teh treh desetletjih smo vzpostavili razmeroma trden demokratični politični sistem, utemeljen v parlamentarni demokraciji. Izkušnja kaže, da smo zmogli tudi najtežje preizkušnje in znali sprejeti tudi najtežje odločitve, ker smo se o njih pogovarjali,« je spomnil.

Ob tem je ocenil, da »je tega pogovora, tudi na ravni voditeljev parlamentarnih strank, danes premalo«. Zato jih vabi na srečanje, saj meni, da bi bil »takšen pogovor v trenutku, ko smo soočeni z eno najtežjih preizkušenj, lahko zelo koristen«. Ob tem je naštel tri teme, ki so po njegovih besedah »teme izrednega pomena«, saj jih ima »za skupne vsem, ne glede na siceršnje politične razlike«. Datum srečanja, če se bo bodo na Pahorjev odziv prvaki strank odzvali pozitivno, še ni določen.

Mesec: Predsednik, vi že 10 mesecev molčite

»Vašega vabila na pogovor na ravni voditeljev parlamentarnih strank ne morem sprejeti, saj ga ne razumem kot del rešitve, pač pa kot del problema,« je po včerajšnjih odzivih danes do Pahorjevega poziva kritičen tudi koordinator Levice Luka Mesec. Predsedniku očita, da je iz vabila razvidno, da »povsem spregleda« in »namerno izpušča kakršnokoli omembo krize ustavnega reda in demokracije v Sloveniji«. »Spoštovani predsednik, demokratični sistem pri nas nikakor ni “razmeroma trden”, pač pa je v globoki krizi. Vladajoča stranka in predsednik vlade vsem na očeh brez sramu napadata novinarje in sodnike, medije in sodišča, kritike in protestnike. Agresivno spodkopavata institucije ali pa si jih podrejata,« mu med drugim sporoča Mesec. In dodaja: »Nihče ni za zagotovitev varstva teh načel bolj odgovoren od vas, predsednik republike. Molka in nezavzemanja stališča v dani situaciji ne morem razumeti drugače kot podporo vladi in njenemu predsedniku.«

Mesec v zvezi s tem poudarja, da bi moral vsak, ki zaseda mesto predsednika republike biti prvi varuh ustavnega reda in demokracije v državi in da bi moral zato biti prvi kritik vlade, ko in če ta presega svoja demokratična pooblastila. »Pravni teoretik tretjega rajha Carl Schmitt je ugotavljal, da resničen nosilec suverenosti ni tisti, ki mu suverenost po družbeni pogodbi pripada (in v Sloveniji je to ljudstvo), pač pa tisti, ki ima moč prek razglašanja izrednih razmer normalno delovanje družbe in družbeno pogodbo suspendirati. Gospod predsednik, tak suspenz se, ob vašem molku, pri nas odvija že deset mesecev,« je oster Mesec, ki Pahorja opozarja, da demokratični standardi, ustavna načela in politične svoboščine, o katerih govori v vabilu, danes izpuhtevajo v zrak. Pri čemer še povleče vzporednice z ameriško politiko: »V ZDA so bili s predsednikom Trumpom soočeni s podobno nevarnostjo. A tam so bili celo vodilni republikanci zmožni tako politiko obsoditi. Vaše vabilo pa, nasprotno, že uvodoma obstoj take krize pri nas implicitno zanika.«

Oster odziv Šarca na Pahorjev poziv

Na poziv predsednika republike se je sicer že včeraj odzval prvak stranke LMŠ Marjan Šarec. Kot je zapisal, poziv spoštuje, a bi ga jemal mnogo bolj resno, če Pahor ne bi molčal »ob vseh poskusih uničevanja pravnega reda in ustavne ureditve«. »Ob nobeni pomembni temi, ki zadeva bistvena vprašanja, se žal niste oglasili,« Pahorju v pismu očita Šarec, pri tem pa navaja napade na medije, poseganje v avtonomijo neodvisnih institucij, žaljenje po družbenih omrežjih, molk ob koruptivnih dejanjih vlade in tudi molk ob napadih na žvižgače. »Vedno ste molčali,« je oster prvak LMŠ.

Na temo spopadanja z epidemijo koronavirusa je Šarec dejal, da so opozicijske stranke predlagale vrste amandmajev k vsem dosedanjim PKP-jem, ki pa jih je koalicija »zavračala kot po tekočem traku.« »Niste se oglasili, da bi branili človekove pravice. Namesto tega smo vas videli na družbenih omrežjih med uporabo otroških igral, ki otrokom niso dostopna, saj so zaradi epidemije oblepljena s trakom. Tudi vaše neizmerne sreče ob obisku frizerja ne bi bilo treba deliti z nami, saj to ni pomembno za državljanke in državljane,« je oster Šarec. Obregnil se je tudi ob zunanjo politiko aktualne vlade, ki nas je po Šarčevem prepričanju »zunanjepolitično popolnoma osamila«. »Fiasko v zvezi z volitvami v ZDA je v nebo vpijajoč, znotraj EU smo se premaknili proti Višegrajski skupini, kjer je problem vladavina prava. A kot sem zasledil, vi to podpirate in 'napore' zunanjega ministra zelo cenite.«

Kot še ugotavlja nekdanji predsednik vlade, je namen Pahorjevega poziva jasen – poskus vreči vse v isti koš in dobiti pokritje za vse aktivnosti vlade. »Zato vam predlagam, da se temeljito pogovorite s predsednikom vlade, ali se mu zdi, da pelje državo po pravi poti. Ko obtoži starše, ki protestirajo, da izvajajo politični boj, je jasno, da je izgubil stik z realnostjo. Namesto, da bi razrešil ministrico za šolstvo in začel normalno komunicirati z državljankami in državljani. Še najbolje pa bi bilo, če vlada odide,« je med drugim še zapisal Šarec.

Fajonova upa na Pahorjev poziv k volitvam

Ostro so se odzvali tudi v vrstah Socialnih demokratov, kjer so se Pahorju zahvalili za povabilo in ga tudi sprejeli, a dodali, da prav visokih pričakovanj ne gojijo. »Ne delim vaše ocene, da vlada dobro upravlja epidemijo, saj takšna ocena demantira dejstvo, da smo po številu mrtvih zaradi koronavirusne bolezni v svetovnem vrhu. To tragično dejstvo ni le posledica objektivnih okoliščin, temveč tudi napačnega in škodljivega ravnanja ali neukrepanja vlade,« je zapisala predsednica SD Tanja Fajon.

Po njenem mnenju je sedanja vlada »s svojim radikalnim delovanjem, netenjem sovraštva in nestrpnosti, podrejanjem neodvisnih institucij, nesposobnostjo sodelovanje in odnosom do vseh, ki mislijo drugače,« pokazala, da ni vredna zaupanja. »Že zdavnaj sem pričakovala jasno besedo predsednika republike, ki se bo opredelil proti pojavom, ki ne smejo imeti mesta v slovenski sedanjosti in ne v prihodnosti. Ti pojavi namreč ogrožajo osnovne demokratične in ustavne vrednote. Njihovo varovanje pa razumem kot osnovno poslanstvo predsednika republike,« je prepričana Fajonova.

Dodala je, da enotnost s to vlado ni mogoča, pogovor pa sicer lahko prispeva k medsebojnemu razumevanju, ne more pa oprati vlade odgovornosti za vse tragične napake, ki jih je storila in jih bodo čutile prihodnje generacije. »Enako velja za vašo odgovornost za varovanje naših demokratičnih in ustavnih standardov,« je zapisala Fajonova in tako kot Šarec pozvala k zamenjavi vlade. »Če tega v parlamentu ne bo mogoče doseči, upam na vaš poziv k volitvam kot edinem načinu, ki lahko vzpostavi nujno potrebno zaupanje.«

Drugače pa na tviterju medtem razmišlja Alenka Bratušek. »Predsednika sem že obvestila, da se bom pogovora udeležila. Mnenje SABa o situaciji, rešitvah in problemih, pa bom najprej povedala njemu. Če se politiki nehamo pogovarjati, je naslednji korak samo še poziv k nasilju. To je za nas nedopustno in mi bomo težili k iskanju rešitev,« je sporočila in oponesla predhodnim odzivom.