Nemški tednik Der Spiegel se je še v petkovi tiskani izdaji spraševal, ali vrnitev ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega iz Nemčije po zdravljenju zaradi zastrupitve z živčnim strupom pomeni odločilen preobrat v dvajsetletni vladavini Vladimirja Putina – morda podobno usoden, kot je bila aprila 1917 vrnitev Lenina iz Švice. Za zdaj ne kaže tako. Današnji protesti za izpustitev Navalnega iz pripora, ki jih oblast spet ni dovolila in kot razlog navedla epidemijo, podobno kot že teden prej niso bili zelo množični, deloma zaradi mraza in groženj oblasti z zaporom, predvsem pa zato, ker Rusi ne verjamejo, da je na oblasti lahko kdo drug kot Putin.

Današnje demonstracije so sicer potekale po vseh enajstih časovnih pasovih Rusije. V Moskvi, kjer so oblasti ustavile ves javni promet in blokirale dostop do središča mesta, je bilo na ulicah razpršenih več deset tisoč protestnikov. Ti so se poskušali približati objektu, kjer je priprt Navalni, potem ko jim ni uspelo prodreti do sedeža tajne službe FSB, kjer so načrtovali osrednji shod, ker so po prepričanju Navalnega in somišljenikov prav njeni pripadniki avgusta izpeljali napad nanj z živčnim strupom novičok.

V Sankt Peterburgu, od koder je Putin doma, so protestniki vzklikali: »Dol s carjem!«, policija pa jih je grobo pretepala. Pri temperaturi minus dvajset stopinj Celzija se je v Novosibirsku protestov udeležilo 5000 ljudi, ki so med drugim vzklikali: »Putin je tat!«

Policija je od Kaliningrada do Vladivostoka spet priprla kakšnih 4500 ljudi, veliko že pred začetkom protestov. V Moskvi jih je po poročanju BBC z avtobusi vozila v prenapolnjene jetnišnice.

Putin ob podporo, Nevalni neznan

Tožilstvo je pred protesti vsakemu nenasilnemu protestniku zagrozilo z osmimi leti zapora, nasilnemu pa s 15 leti. Odpor proti Putinu pa ni tako močan predvsem zato, ker velika večina Rusov še vedno meni, da njegova vladavina nima alternative. Po zadnji anketi neodvisne agencije Levada ima Navalni med Rusi samo štiriodstotno podporo (na podeželju ga niti ne poznajo), Putin pa 34-odstotno, kar pa pomeni, da je ruski predsednik v treh letih izgubil polovico privržencev. Takrat so namreč s pokojninsko reformo podaljšali delovno dobo, od leta 2014 pa ves čas pada življenjski standard. A po rezultatih ankete je pravih nasprotnikov Putina 30 odstotkov Rusov, med katerimi so šovinistični nacionalisti, liberalci in komunisti, toda razlike med njimi so morda še večje, kot so razlike med njimi in Putinom.

Vendarle bodo ti protesti 23. in 31. januarja, še posebno če se bodo nadaljevali, pustili sledove v ruski politiki. Hupanje avtomobilov v Moskvi 23. januarja kaže, da je tudi na molčečo večino Navalni naredil vtis s svojim silnim pogumom, pa tudi s svojim videom o domnevno Putinovem »versajskem« dvorcu ob Črnem morju.

Putinov režim poskuša zdaj z zastraševanjem nadomestiti tisto, kar je izgubil z zmanjšanjem svojega ugleda. Siloviki, kot se imenujejo tajni agenti v civilu, so že in še bodo obračunali s privrženci Navalnega in drugimi nasprotniki oblasti. Putinov režim, ki je imel doslej razmeroma malo političnih zapornikov, očitno postaja policijska država. Vsekakor pa v boju za svoje preživetje ni naredil enake napačne poteze, ki jo je usodnega leta 1917 naredila začasna vlada, ko ni dala aretirati Lenina ob njegovem prihodu v Petrograd, kjer so ga pričakale navdušene množice. Tako ji je ostalo samo še sedem mesecev življenja.