Zvezda jugoslovanskega filma in teatra je morala domovino zapustiti, ker je doživela pogrom bolj ali manj anonimnih pljuvačev, v matičnem teatru je dobila odpoved, odvzeli so ji podedovano družinsko stanovanje. Razlog: zaljubljena je bila v Srba in je tudi po začetku napetosti med Srbijo in Hrvaško nekaj predstav odigrala v Beogradu.

Preveč enostavno bi bilo zamahniti z roko in reči, »to je bilo nekoč, nam se danes to ne bi moglo zgoditi«, in po možnosti vse skupaj zvaliti na politiko. Napaka! Še kako bi se nam lahko! Politika je namreč brez asistiranja bolj ali manj voljne javnosti nemočna, za zatrtje tistih, ki ji ne ustrezajo, potrebuje glas slehernika. Vsak glas šteje, pljunek na nekoga je pljunek, naj pride od akademika ali pa brezimnega uradnika v računovodski službi nekega državnega podjetja. Verjetno bi Mira Furlan danes v zagrebškem HNK igrala vidne vloge, sem in tja bi gostovala v Srbiji, Bosni in Sloveniji, bila bi naša Susan Sarandon ali Meryl Streep, če je tiste jeseni pisci pisem bralcev in anonimni varuhi nacionalne čistosti ne bi pregnali. Pisma bralcev so danes všečki ali anonimni retviti in tviti, danes ni treba sredi noči v telefon sopsti groženj, dovolj je mail z izmišljenega naslova. Na to se velja spomniti, preden stisnemo všeček ali retvitamo kakšno posebej bojevito nebulozo na spletu. Primorske novice