Humanitarne organizacije opozarjajo, da se stiske otrok in družin v času epidemije poglabljajo. To med drugim ob vsakodnevnem delu na terenu opaža Zveza prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste - Polje. Predsednica Anita Ogulin pravi, da se z vse večjo revščino slabšajo tudi odnosi v družinah. V približno četrtini družin, ki jih obravnavajo, so zaznali katero od oblik nasilja. »Ugotavljamo stiske otrok, ki so povsem odsotni, otopeli. Kar koli jih vprašamo, ni odzivov. Nimajo interesa ne za šolo ne za vrstnike, še najmanj za družino. Tega nas je strah,« je povedala Anita Ogulin. Pri nekaterih otrocih skupaj s sodelavkami in sodelavci opaža, da se bojijo, kaj se bo v prihodnje dogajalo v družini.

Številni otroci imajo težave tudi zaradi šolanja na daljavo. »Tam, kjer vse teče brez težav, tudi šola na daljavo lepo poteka. Tam, kjer je kriza načela osnovno preživetje in se majejo tla pod nogami, pa se pojavlja vse večji pritisk med starši in pritisk na otroke,« pravi in poziva centre za socialno delo, naj se razbremenijo notranje administracije, da bi našli čas za obisk ljudi na domovih, kjer je to mogoče, prebivalce v soseskah pa, naj pomagajo drug drugemu, »ker tako ne gre več naprej«.

Vse več stisk mladih iz skupnosti LGBT+

Z vse večjimi stiskami se ukvarjajo tudi mladoletne osebe iz skupnosti LGBT+, tudi z občutki apatije, nemoči in ujetosti. To opažajo v društvu Legebitra, kjer imajo v program svetovanja in samopomoči trenutno vključenih sto ljudi, pri tem programu pa imajo najdaljšo čakalno vrsto. Lani se je, kot pravi programska koordinatorica na področju socialnega varstva Mateja Vilfan, število ljudi, ki kažejo potrebe izključno po psihosocialnem svetovanju, močno povečalo v primerjavi z letom 2019. Vračajo se tudi mladostniki, ki so obravnavo v programu že zaključili.

»V prvi polovici leta 2020 smo v programu zaznali povečano potrebo družin oziroma staršev, ki so potrebovali dodatno podporo po razkritju otroka. Prav tako smo pri že vključenih opazili poslabšanje duševnega zdravja,« pravi Mateja Vilfan in dodaja, da je bilo to izrazito predvsem pri osebah, ki so se morale zaradi ukrepov proti širjenju virusa vrniti v okolje, v katerem niso sprejete zaradi svoje spolne usmerjenosti in identitete.

Precej jih je na primer izgubilo študentsko delo, zato se je povečala odvisnost od staršev, nekateri pa so se morali vrniti domov v okolje, kjer je, kot pravi, velik potencial za psihično in ekonomsko nasilje. »Tukaj so še posebno ranljive in ogrožene transspolne osebe, ki se pogosto odločijo, da popolnoma pretrgajo stike s svojo družino in se predčasno osamosvojijo,« pravi.

Poziv vladi, naj ukrepa

Kot pravi Anita Ogulin, so nujne sistemske rešitve, zato je 15 nevladnih organizacij, združenih v Evropsko mrežo za boj proti revščini, vladi in pristojnim ministrstvom poslalo poziv k ukrepanju. Med drugim oblast pozivajo, naj odpre šole, dijaške domove in druge dejavnosti, ki otrokom omogočajo psihični in fizični razvoj, uvede dodatno učno pomoč, vstopanje centrov za socialno delo v družine, omogoči seznanitev izobraževalnih ustanov s ključnimi podatki o socialni ogroženosti otrok ter ustanovi poroštveni sklad. Zadnji ukrep bi bil porok za obveznosti, ki jih družine ne bi zmogle poravnati v prehodnem času socialne stiske zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini ali drugega izrednega dogodka. »Trajanje moratorija naj se omeji na največ tri leta in naj bo povezano z aktivnim iskanjem zaposlitve. Družini oziroma posamezniku se v obdobju moratorija pomaga s pripravo finančnega sanacijskega načrta za trenutno krizno obdobje ter za čas po njem,« pravijo nevladne organizacije, med njimi tudi Legebitra in ZPM Moste - Polje.