»Dokler si zdrav, imaš tisoč želja, ko pa zboliš, pa samo eno. Je pa dejstvo, da se je potrebno z boleznijo boriti do konca. Pri tem ti stojijo ob strani dobri prijatelji, predvsem pa družina. Srečno novo leto in vesel božič,« je že precej pred prazniki, 20. decembra lani, svojim virtualnim prijateljem na družbenem omrežju Facebook zapisal Franc Kramar, poslanec SAB in nekdanji župan Bohinja. Ta konec tedna je, slabe tri mesece pred 61. rojstnim dnevom, boj z dolgo in hudo boleznijo izgubil.

Za Kramarjem v Bohinju ostajajo (tudi) mostovi

Medtem ko so z državnega vrha in iz posameznih strank oziroma inštitucij Kramarjevi družini ob izgubi izrekali sožalja, so bili odzivi Bohinjcev na novico o Kramarjevi prezgodnji smrti poln čustev. »Bohinj je izgubil veliko,« so se strinjali domačini. Pri njem so cenili, da je bil zavezan dejanjem, ne besedičenju in praznim obljubam. Občino Bohinj je vodil v dveh obdobjih. Najprej med letoma 1994 in 1998, daljše obdobje njegovega županovanja pa je sledilo od leta 2002 do izvolitve za poslanca v državnem zboru leta 2018. Kramar, po izobrazbi inženir lesarstva, nikakor ni bil človek, ki bi županoval le iz pisarne. Srečati ga je bilo moč na številnih lokacijah v Bohinju in osebnih pogovorov z občani, ki jih je srečeval na terenu, se ni izogibal. To, da jim je prisluhnil in da je pri vodenju občine poleg gore predpisov upošteval tudi zdravo pamet, je mnoge občane navduševalo.

»Predan je bil ljudem in Bohinju ter pripravljen pomagati vsakomur, ki se je nanj obrnil,« pravi njegov naslednik, župan občine Bohinj Jože Sodja. »Kot vodja občine je bil vztrajen in trmast, ni popuščal, ko je imel pred seboj jasen cilj.« Med primeri takšnega ravnanja Sodja izpostavlja vztrajanje pri gradnji mostu na Rju. Nova znamenitost Bohinja, po kateri se da z enega brega Save Bohinjke sprehoditi ali se zapeljati s kolesom na drugega v vasi Kamnje, je po dolgih letih zapletov med Kramarjevim županovanjem zasijala prav v teh dneh, ko se je telo nekdanjega bohinjskega župana z zadnjimi močmi borilo proti bolezni. »Bohinjci se ga bomo zagotovo spominjali po mostovih,« nas sedanji župan Sodja opozori še na ostale, ki so bregove Save Bohinjke povezali po Kramarjevi zaslugi: brv v kampu Danica, most v Nomenju,...

V poslansko klop z mislijo na Bohinj in Bohinjce

Župani občin, ki so del Triglavskega narodnega parka, pa so mu hvaležni med drugim za njegovo prizadevanje pri uresničevanju dela zakona o parku, ki parkovnim občinam obljublja proračunska sredstva, a od njih desetletje niso prejeli niti centa. Da se je to spremenilo, je med drugimi, ki so se mu v boju pridružili, zaslužen prav Kramar, opozarja bohinjski župan Sodja. In prav to je bil tudi eden od motivov, da je Kramar želel županski stolček zamenjati za poslansko klop. Svoje namere že nekaj časa pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 ni skrival. Jasno je dal vedeti tudi, da se bo pridružil tisti stranki, ki bo težave Bohinja najbolje razumela in njihovo reševanje poskušala po svojih najboljših močeh podpreti tudi na državni ravni. Kramar je namreč med županovanjem v Bohinju naposled dognal, da kot župan brez izdatne podpore na državni ravni nekaterim izzivom, ki vplivajo tudi na življenje v lokalnem okolju, ne more biti kos.

»Vlada nas ne jemlje resno. V Bohinju se počutimo pozabljeni. Kot da bi bili drugorazredni državljani,« je Kramar dejal marca 2017, ko je Bohinj obiskala Alenka Bratušek s svojimi sodelavci. Opozoril je, da imajo Bohinjci, ki živijo v Triglavskem narodnem parku, na grbi zgolj številne omejitve, ki jim krojijo življenje, a jih spoštujejo, zakonsko zagotovljenega denarja parkovnim občinam pa ni od nikoder. Izpostavil je tudi težave s propadajočimi bohinjskimi hoteli (ki so se pozneje začele reševati z zasebnim kapitalom) in podobno. Po tem, ko je Bratuškova bohinjskim težavam obljubila podporo pri reševanju, ni bilo naključje, da se je Kramar na parlamentarnih volitvah pojavil prav na listi stranke SAB. Občino pa je svojemu nasledniku prepustil v obdobju turističnega razcveta, intenzivnega povezovanja med različnimi lokalnimi akterji in jasne usmerjenosti destinacije v zeleno – torej naravi in ljudem od blizu in daleč dolgoročno prijazno prihodnost.