Weissberg v recenziji filma o srbski deklici, ki leta 1942 konča v hrvaškem taborišču v Jasenovcu, ne nasprotuje dejstvom, da je bilo taborišče v Jasenovcu, ki mu nekateri rečejo kar hrvaški Auschwitz, eno od najhujših taborišč v Evropi. V njem je bilo med letoma 1941 in 1945 ubitih več kot 80.000 ljudi, predvsem Srbov pa tudi Judov in Romov, kljub temu pa o njem doslej še nikoli ni bil posnet igrani film (z izjemo lanskega igrano-dokumentarnega filma Dnevnik Diane Budisavljević). Srbi so zdaj ga, a so zamudili priložnost. Po Weissbergovem mnenju film ne more skriti antihrvaškega in antikatoliškega naboja, ki je »preveč očitno oblikovan kot orožje v današnjih sporih med Srbi in njihovimi sosedi, uživanje v vizualizaciji sadizma v kontrastu z otroško nedolžnostjo pa potiska ob stran kakršno koli razmišljanje o nevarnostih nacionalizma«. Nemogoče pa je, kot še piše, spregledati tudi kontekst, v katerem srbski nacionalisti film spreminjajo v propagando.
Srbski film, ki je po besedah kritika “grozo spremenil v propagando”
»Ali ne bi morali že zdavnaj razpravljati o tem, zakaj obstaja toliko filmov o holokavstu? Eni pripadajo kategoriji 'da se ne pozabi', drugi pa obstajajo samo zato, ker so njihovi avtorji ugotovili, da se holokavst dobro prodaja.« S temi besedami je recenzijo srbskega filma Dara iz Jasenovca, ki ga je režiral Predrag Antonijević, začel kritik priznane filmske revije Variety Jay Weissberg in zadal boleč udarec Srbiji, ki je film predlagala kot svojega kandidata za oskarja, tri milijone evrov pa je v njegovo snemanje vložila tudi država.
Dara iz Jasenovca je film o hrvaškem taborišču, v katerem je bilo med letoma 1941 in 1945 ubitih več kot 80.000 ljudi. (Foto: Aleksandar Letić)
