Južnokitajsko morje bo pod administracijo predsednika Joeja Bidna očitno ostalo ena ključnih nevralgičnih točk v odnosih med ZDA in Kitajsko. To je območje, kjer si vojski aktualne vodilne gospodarske velesile sveta in tiste, ki bo to vlogo prevzela predvidoma proti koncu tega desetletja, prideta najbližje. Uradni Peking si sicer želi, da bi z ZDA končal pod Trumpovo administracijo začeto trgovinsko vojno, vendar kitajsko politično vodstvo novemu ameriškemu predsedniku obenem pošilja nedvoumne signale, da se politika do Tajvana, na katerega v Pekingu gledajo kot na svojo odpadniško provinco, ne bo spremenila, kvečjemu bo še ostrejša. Za zdaj je še odprto vprašanje, ali bosta Joe Biden in zunanji minister Antony Blinken nadaljevala politiko predhodnikov Donalda Trumpa in Mika Pompea, ki sta močno okrepila diplomatske stike s Tajvanom. To je bil eden od razlogov, da je Kitajska Pompea in še druge uradnike ZDA uvrstila na seznam oseb, ki so pod njenimi sankcijami zaradi »vmešavanja v kitajske notranjepolitične zadeve«. Prepovedali so jim vstop na Kitajsko in poslovanje s kitajskimi podjetji.

Nenavadno ostra grožnja Pekinga

Ne tako tiha želja komunistične oblasti je, da še pred stoto obletnico Ljudske republike Kitajske leta 2049 doseže združitev s Tajvanom, ki je po državljanski vojni leta 1949 postal zatočišče dotedanjih oblastnikov in šel svojo pot. Republika Kitajska, kot se uradno imenuje Tajvan, sicer nima uradnih diplomatskih odnosov z ZDA, ji pa Washington v skladu z lastno zakonodajo in kljub politiki priznavanja načela ene Kitajske od leta 1979 zagotavlja pomoč za obrambo.

Tako je že dolgo aktualno vprašanje, ali bi ZDA zaradi Tajvana dejansko šle v vojno s Kitajsko, če bi ga ta napadla. Uradni Peking ob tem ves čas, tudi ob zadnji grožnji Tajpeju, opozarja, da je rdeča črta razglasitev neodvisnosti: če bi si to drznili storiti, bo vojna. »Resno sporočamo vsem tistim tajvanskim silam neodvisnosti, ki se igrajo z ognjem, da se bodo opekle, kajti tajvanska neodvisnost pomeni vojno. Kitajska ljudska osvobodilna vojska bo sprejela vse potrebne ukrepe, da odločno prepreči kakršno koli obliko neodvisnosti Tajvana, ki bi jo razglasili separatisti. Odločno bomo branili nacionalno suverenost in ozemeljsko celovitost,« je na redni novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva Wu Qian.

Diplomatski odziv Pentagona

Ostro sporočilo je sledilo več tednov trajajočim zaostrovanjem v Južnokitajskem morju. Nazadnje so kitajski lovci, bombniki in transportno letalo prileteli v tajvanski zračni prostor pred tednom dni. Manever je časovno sovpadel z vplutjem ameriških bojnih ladij v Južnokitajsko morje, kjer so izvajale operacije proste plovbe. To je njihova redna dejavnost v vodah Pacifika, kjer Kitajska širi območje svojih morskih pasov z gradnjo umetnih otokov. Kitajsko sporočilo je bilo namenjeno tudi novi ameriški administraciji, ki je napovedala nadaljevanje trde politike do Pekinga.

Na ameriškem obrambnem ministrstvu so kitajska opozorila na vojno označili za obžalovanja vredne. Ameriška zavezanost samoobrambi Tajvana ostaja neomajna, pravijo v Pentagonu. Na neposredno vprašanje, ali so ZDA pripravljene vojaško braniti Tajvan pred morebitno invazijo, sicer niso odgovorili, jasno pa je, da si vojaškega spopada s Kitajsko ne želijo.

Grožnja vojaškega posredovanja Kitajske visi nad Tajvanom od leta 2005. Zaradi ponovne izvolitve neodvisnosti naklonjenega tajvanskega predsednika Chen Shui Biana so v Pekingu takrat sprejeli protiodcepitveni zakon, ki državi omogoča tudi uporabo nemiroljubnih sredstev za preprečitev neodvisnosti otoka. K slednji se nagiba tudi zdajšnja predsednica Tsai Ing Wen, ki vodi neodvisnosti Tajvana naklonjeno Demokratsko progresivno stranko. Večina Tajvancev trenutno podpira ohranjanje statusa quo.