Že tretjič zapored je ekipa društva Pazi!park pripravila posvet o skupnostnem urejanju prostorov za igro Otroci živijo sosesko, katerega rdeča nit so urejeni in odprti prostori v soseskah, zasnovani tako, da omogočajo samostojno bivanje otrok na prostem že v rosnih letih. Epidemija novega koronavirusa tokrat ni vplivala le na to, da je zaradi zdravstvenih razmer dogodek potekal preko spleta, pač pa je narekovala tudi rdečo nit posveta. Okolica doma je namreč v času, ko je večina šolskih igrišč zaprtih, postala edini prostor, kjer se otroci lahko igrajo.

Najljubše igrišče otrok je gozd

»Ugotovili smo, da je idealen prostor za igro naraven prostor, na primer gozd. Tam imajo otroci možnost, da se skrijejo, umažejo in umaknejo pogledom odraslih. Pokošene trate težko konkurirajo gozdu,« je pojasnila Urška Kranjc iz društva Pazi!park in dodala, da je zato še posebej pomembno, da so igrala na otroških igriščih izbrana pazljivo, da so vzdrževana in da omogočajo igro otrokom različnih starostnih skupin.

Kot primer dobre prakse so organizatorji posveta predstavili ureditev otroških igrišč v nekaterih soseskah na Dunaju. Kot je pojasnil ustanovitelj in vodja dunajskega krajinskoarhitekturnega biroja YEWO Dominik Scheuch, v avstrijskem glavnem mestu v zadnjem obdobju številne stanovanjske soseske urejajo na območjih nekdanjih železniških postaj. »Prostorski načrt določa, koliko javnih prostorov mora biti v takšnih soseskah. Investitorji morajo na primer upoštevati, da so dolžni za vsako stanovanjsko stavbo, ki ima več kot petdeset stanovanj, v zameno urediti vsaj 300 kvadratnih metrov veliko otroško igrišče za mlajše otroke in 500 kvadratnih metrov veliko igrišče za starejše otroke,« je pojasnil Dominik Scheuch. Ob tem je dodal, da je mesto na območju, kjer je investitor zgradil zgolj manjše stanovanjske stavbe in se s tem izognil ureditvi otroških igrišč, kasneje eno od bližnjih zemljišč namenilo izključno igriščem.

Od zelenice do večnamenskega prostora

A za primere dobre prakse urejanja otroških igrišč se ni treba ozirati zgolj v tujino, so se strinjali organizatorji posveta. V Velenju denimo je že leta 2012 več kot 60 prostovoljcev sodelovalo pri preoblikovanju zapuščene blokovske zelenice v sodoben večnamenski javni prostor. Stanovalcem prostor zdaj omogoča igro, rekreacijo in kakovostno druženje. »Projekt je obudil dejavnost, ki je močno zaznamovala tudi nastanek mesta Velenje – to so bile nekdanje udarniške delovne akcije,« je poudarila avtorica krajinske zasnove Andreja Zapušek Černe.

Podobno so moči združili stanovalci Podgorske ulice v Kočevju, ki so sprožili pobudo in dosegli, da je občina obnovila tamkajšnje manjše otroško igrišče, pri tem pa upoštevala potrebe in želje tam živečih otrok. Na delavnici so lahko otroci povedali, kaj na igrišču pogrešajo, kako se radi igrajo in kakšne so njihove želje. Hkrati pa kočevsko igrišče ni namenjeno zgolj igri otrok, ampak so ga oblikovali v odprt prostor za vse stanovalce. Če so pred prenovo starejši prebivalci posedali na edini klopi zunaj igriščne ograje, si danes pet novih klopi delijo z najmlajšimi.

Savčani sooblikovali otroško igrišče

Primer dobre prakse je tudi igrišče v ljubljanskem Savskem naselju. Njegova prenova je bila sicer del preoblikovanja celotne soseske, pri katerem so z društvom Prostorož sodelovali tamkajšnji prebivalci. Kot je pojasnila Alenka Korenjak iz društva Prostorož, so bili prebivalci soseske, predvsem otroci, ves čas vpeti v načrtovanje igrišča.

Priložnost je društvo dobilo leta 2013, ko so v Savskem naselju, kjer živi približno 8000 ljudi, od tega 1200 otrok, začeli široko paleto aktivnosti. »Domačini Savsko naselje ločijo na tri dele oziroma na tri hribčke: Savski hrib, Šolc in Šerk. Leta 2013 smo dobili priložnost za ureditev košarkarskega igrišča in območja pri Savskem hribu, pobudnica tega projekta pa je bila mama, ki je izgubila sina, mladega košarkarja,« je začetke projekta opisala Alenka Korenjak in dodala, da so se, preden so se lotili načrtovanja, najprej pogovorili s stanovalci in otroci o tem, kako igrišče uporabljajo, kaj jih moti in kaj bi si želeli v prihodnje. O končnem izboru predlogov so nato stanovalci soseske glasovali, uspelo pa jim je uresničiti skoraj vse predloge, ki so dobili zadostno podporo: uredili so tribune ob košarkarskem igrišču, grafitno steno, postavili viseče mreže, očistili hrib in obnovili stopnice nanj, da je spet postal igralna površina, na igrišču so postavili tudi prav posebno hiško, v sodelovanju z ljubljansko občino pa obnovili kovinska igrala.