V jugovzhodni Evropi zbirateljstvo umetniških del obstaja, a v veliko manjši meri in v precej manj razvitih oblikah kot v drugih, praviloma ekonomsko močnejših predelih sveta, ob razstavi Ko ste v dvomu, pojdite v muzej opozarja kurator Tevž Logar. V Mestnem muzeju Ljubljana je namreč na ogled postavil pet pomembnih evropskih zbirk sodobne umetnosti.
Raznorodna trojica
Najbolj »osebna« je najbrž »francoska« Collection Laurent Fiévet, ki jo zaznamuje dejstvo, da je Fiévet hkrati zbiralec in umetnik, medtem ko je Thyssen-Bornemisza Art Contemporary Collection »avstrijska« iniciativa, ki je zavezana predvsem multidisciplinarnim projektom, ki se povezujejo tudi z znanostjo in tehnologijo.
Ovidiu Şandor Collection prinaša uvid v avantgardno in povojno romunsko umetnost, Fondazione Sandretto Re Rebaudengo, ki je začela v ranih devetdesetih nastajati v Italiji, pa predstavlja dela, ki izpostavljajo politična vprašanja ter umetniško prakso žensk. Peterico zaokrožuje ena redkih »slovenskih« zbirk Lah Contemporary Mojce in Igorja Laha, ki domači in mednarodni umetnostni prostor povezuje skozi perspektivo aktualnih družbenopolitičnih vprašanj.
Od prakse do strategije
Z več kot sto svetovno priznanimi likovnimi deli, ki so nastala v času od 19. stoletja do danes, je tako v Mestnem muzeju na voljo vpogled v razvoj likovnih praks, ki pomembno reflektirajo tudi družbene in politične spremembe zadnjega stoletja in pol. »Ustvarjalci to izjemno precizno spremljajo tako skozi izbore konceptualnih sidrišč kot formalnih rešitev svojih del,« je prepričan Logar. Izbiral je dela, ki preizprašujejo tako osebni bivanjski prostor in prostore identitete kot sisteme moči, spolna in ekonomska razmerja, pa različne ideologije in njihove mehanizme…
Postavitev tako vabi med dela Henrija Matissa in Vasilija Kandinskega na eni, pa kultnih Josepha Beuysa in Andya Warhola na drugi strani. Ne umanjka niti kakšna od provokativnih fotografij Roberta Mapplethorpa ali kolaž Govoriti je lahko (Talk is cheap) Barbare Kruger, pa tudi projekt Ruralne prakse, bodoče strategijeMarjetice Potrč ne. S preobraženjem umetniških form islamske kulture se lahko denimo potopimo v svet savdsko-palestinske avtorice Dane Awartani, svojo umetniško prakso ustvarja v dialogu z oceanskimi vodami Argentinec Eduardo Navarro.
Vloga zbirateljev
Še bolj pa je to razstava, ki obiskovalcem galerij in muzejev ponuja odgovore na vprašanja, kaj je danes umetnostni sistem, kako deluje in kdo so njegovi deležniki. Vsaka zbirka namreč – skozi študije primera – kaže na usmeritve zbiratelja, pravi Logar, vsaka ima svojo notranjo logiko: »Želel sem, da obiskovalci ne bi bili soočeni samo z nekim kuratorskim konceptom, ampak da bi uvideli, da je nastajanje zbirk kompleksen in dolgotrajen proces, ki presega razumevanje umetniškega dela zgolj kot blaga in lahko služi za vzpostavljanje alternativnih možnosti distribucije znanja.« Zato so v posebni sobi predstavili dokumentacijo o dodatnih aktivnostih zbirateljev.
V verigi umetniškega sistema je vse bolj prisotno zavedanje, da je bolje, da so umetniška dela na ogled čim širšemu krogu ljudi. »Zbiratelji se s pomenom sodobne umetnosti ukvarjajo tudi na način, da vodijo različne pedagoške programe tako za otroke kot mlade kustose in pomagajo pri realizaciji različnih razstavnih projektov. V veliki meri financirajo nastanek novih stvaritev ali pa celo novih umetniških institucij, kjer predstavljajo svoje zbirke in prek tega vzpostavljajo stik z javnim prostorom,« pa dodaja direktor Mestnega muzeja Blaž Peršin – zbirateljstvo še zdaleč ni samo finančna aritmetika.