Čeprav ni potrebovala bolnišničnega zdravljenja, je bila še mesece tako slabotna, da ni zmogla sama sedeti, držati kozarca vode v roki ali sama oditi do stranišča. Ko je vstala iz postelje, ji je srce začelo biti veliko prehitro, in ko se je vrnila v šolo ter po osmih urah pouka prišla domov, je spala štiri dni, pripoveduje njena mama Sammie McFarland. Tako družba kot pogosto tudi zdravstvo nimata razumevanja za dolgoročne posledice bolezni, čeprav znanstveniki nanje pri odraslih pacientih že nekaj časa opozarjajo. Zato je Sammi McFarland ustanovila pobudo Long Covid Kids, ki naj bi povezala otroke in starše s podobnimi problemi. Doslej se je pobudi pridružilo že okoli 700 družin. »Le redki starši sploh upajo javno spregovoriti o težavah svojih otrok. Mnogi se pritožujejo, da jih v zdravstvu ne jemljejo resno, in se morajo ob svojih težavah srečevati še z očitkom, da si simptome, ki se kažejo pri otrocih, izmišljujejo ali pa z njimi vsaj močno pretiravajo,« opozarja McFarlandova. Kaj je vzrok dolgoročnih posledic bolezni pri otrocih, znanost praktično sploh še ni raziskovala. »Doslej smo se ukvarjali predvsem s posledicami bolezni pri odraslih,« je ob tem dejal David Rowitsch, vodja oddelka za pediatrijo na Univerzi v Cambridgeu. »Toda klinike se morajo začeti podrobneje ukvarjati tudi s problemi otrok, ki so zboleli za covidom, da jih ne bi po nepotrebnem zanemarili in s tem njihovega položaja še poslabšali,« svari Rowitsch.
Neraziskane posledice covida-19 pri otrocih
Kitty McFarland, 15-letna učenka iz Dorseta v Veliki Britaniji, je marca lani zbolela za covidom-19. Deset mesecev kasneje še vedno čuti posledice prestane bolezni, ki se je začela z blagim kašljem in povišano temperaturo. »Zdelo se je kot prehlad,« se spominja Kitty. Potem ji je nekaj časa šlo bolje, nato se je bolezen vrnila.

Preden je Kitty McFarland zbolela za covidom-19, je zelo rada plesala balet, danes je vesela, če zmore pot do stranišča.