Svojo politično pot je začela kot študentka. Postala je predsednica študentske organizacije, ki se bori za pravice Beludžistancev. Borci za človekove pravice namreč v pokrajini, kjer se že desetletja bije boj za neodvisnost, pakistanske varnostne sile obtožujejo, da letno ugrabijo na tisoče ljudi, ki izginejo neznano kam. A Karima Mehrab je v Pakistanu postala predvsem ikona gibanja za pravice žensk. »Zaradi nje lahko danes ženske zapustimo svoje domove in zaradi nje lahko protestiramo v tej plemenski in konzervativni družbi. Bila je prva, ki je izzvala to brutalno državo, zastarele norme in rigiden patriarhalni sistem,« pravi študentka Sadia. Leta 2015 je Karima, potem ko so ji grozili s smrtjo, zbežala v Kanado, kjer je kasneje dobila tudi politični azil. Toda grožnje iz domovine so jo dosegle tudi v Torontu. Lani decembra je izginila in nekaj dni pred božičem so njeno truplo našli v Ontarijskem jezeru. Na enak način je že lanskega maja izgubil življenje še en pakistanski disident, prav tako Beludžijec. Novinarja Sajida Hussaina so maja našli utopljenega v reki v bližini njegovega bivališča na Švedskem, kjer je zaprosil za politični azil. Tako v njegovem primeru kot v primeru Karime Mehrab policija ni našla dokazov za nasilno smrt, Karimini svojci pa kljub temu zahtevajo, da kanadska policija temeljiteje razišče nekatere nepojasnjene okoliščine njene »nesreče«. Ta ponedeljek so aktivistko v krogu najožje družine pokopali v domačem kraju, potem ko so v regiji uvedli policijsko uro in izklopili mobilno omrežje, kraj pa so zasedle paravojaške enote. Vest o njeni smrti je namreč že decembra spodbudila množične proteste, v nedeljo pa je v Karačiju stotine protestnikov nasprotovalo temu, da jim oblasti ne dovolijo dostojnega slovesa od Karime.