Aleksandra Perić Kovač: Seli, njen kvartet in njen maček (Umetniško ustvarjanje A. Perić Kovač, 2019)
Jezikoslovka in prevajalka Aleksandra Perić Kovač je v sicer obsežni knjigi Seli, njen kvartet in njen maček zbrala sedem kratkih zgodb. Njene pravljične balade, kot jih imenuje sama, so polne filmičnih, vizualnih podob, največkrat so postavljene v Ljubljano. Raznolike junake ob karakterni oznaki določajo njihovi živahni odnosi in pogosti dialogi, ki jih je avtorica raztresla po knjigi in jih vpela v sproščen jezikovni izraz.
Alain Badiou: Rapsodija za gledališče (MGL, 2020)
Redko kateri sodobni filozof se je toliko posvečal gledališču kot Francoz Alain Badiou. Rapsodija za gledališče prinaša dve od njegovih teatru namenjenih najpomembnejših besedil, kjer izstopa, da je za Badioujevo pojmovanje gledališča pomemben odnos do države. Gledališče namreč razume kot nekakšno državno antitezo državi, umetnost pa kot nekaj, kar stoji na nasprotni strani kot država in jo preči, transformira. Za prevod je poskrbela Katja Zakrajšek, za spremno besedo Mladen Dolar.
Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja, Kaja Hacin Beyazoglu: Zgodnja pismenost otrok (Znanstvena založba FF UNI LJ, 2020)
Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja in Kaja Hacin Beyazoglu so v monografiji Zgodnja pismenost otrok prvič v slovenskem prostoru z razvojnopsihološkega vidika predstavile sodobne koncepte zgodnje pismenosti, ki vključujejo razvoj govora ter predbralnih in predpisalnih spretnosti malčkov in otrok. Izpostavljajo pa v delu tudi dejavnosti za spodbujanje zgodnje pismenosti, kot so skupno branje, simbolna igra, uporaba sodobnih tehnologij in medijev, pogovarjanje, pripovedovanje…
Janis Ritsos: Korenine sveta (Mladinska knjiga, 2020)
Korenine sveta so prva prevedena zbirka Janisa Ritsosa (1909–1990), ki sodi ob bok kanoniziranim Grkom, kot so Kavafis, Seferis in Elitis. Prinaša izbrane krajše pesmi avtorja, ki naj bi napisal kar sto sedemnajst knjig poezije izrazito različnih vsebin in slogov. A kot pojasnjuje v spremni besedi prevajalka Jelena Isak Kres, so njegove pesmi kot majhne dnevne skice, ki grški zunanji svet vidijo, slišijo, vonjajo in tipajo na povsem svojstven način, iz njih pa vselej veje globok humanizem.
Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce (Goga, 2020)
Antropologinja in klasična filologinja Svetlana Slapšak ni znana le po svoji publicistiki, ampak tudi po proznih delih. Šola za delikatne ljubimce je njen tretji v slovenščino preveden (Seta Knop) roman, postavljen v Atene leta 1974. Sredi političnih nemirov se tam prepleteta življenji jugoslovanske študentke klasične filologije in ruskega igralca, kar ponuja okvir tako za pretanjeno kulturnozgodovinsko ekspertizo kot za politične in intimne razmisleke o svetu in možnosti ljubezni v njem.
