»Absolutno ne moremo biti zadovoljni z organizacijo letošnjega prvenstva v Egiptu« in »a bistvenih sprememb ne pričakujem, dokler bo mednarodna rokometna zveza IHF delovala tako, kot deluje« – to sta bili izjavi Gorana Cvijića, generalnega sekretarja RZS, zapisani v izjavi za javnost, ki jo je slovenska zveza objavila dan po usodnem remiju proti Egiptu v boju za napredovanje v četrtfinale, ko se je v zadnjih 24 urah pred dvobojem z gostitelji zastrupilo kar 12 slovenskih igralcev. »Pa to ni bila 'virozica'. Fantje so kričali od bolečin, bruhali in hiteli na stranišča, kot bi jim šlo za življenja,« so še zapisali na RZS, vse skupaj pa je bila to kritika tako na račun prirediteljev kot Egipčana Hasana Mustafe, zelo vplivnega predsednika IHF.

A slovenski tabor v Kairu je najprej popljuval Morten Henriksen, športni direktor reprezentance Danske, s trditvijo na danski TV2, da so Slovenci sami krivi in odgovorni za zastrupitve, ker so naročili pice zunaj hotelskega mehurčka, za to pa naj bi imel tudi dokaze v obliki fotografij. Potem ko je RZS z novo izjavo za javnost zavrnil vse očitke in je kazalo, da je afera s picami vendarle končana, pa se je »zgodil« Španec Roberto Parrondo, selektor Egipta. »Eden od članov slovenske reprezentance, igralec ali uradna oseba, je naročil več kot dvajset steklenic piva. Ne obtožujem Slovencev zaradi naročanja pic in piva, a če že nekoga obtožuješ, moraš imeti sam čisto vest in biti nedolžen,« je prav tako za dansko TV2 dejal Roberto Parrondo o pivu, ki naj bi ga Slovenci menda sicer popili šele po zadnji tekmi z Egiptom.

Zelo ciničen odgovor IHF

Po pričakovanju se je na slovenske obtožbe odzval tudi IHF, ki je – čeprav slovenska delegacija menda niti dan pred tekmo z Egiptom niti na dan dvoboja ni oddala nobenega uradnega poročila – odprla preiskavo o (domnevni) zastrupitvi s hrano. IHF je javno objavil ugotovitve egiptovskega ministrstva za zdravstvo, v katerem je zapisano, da sta uradni zdravnik in šef zdravstvene komisije na ministrstvu ponudila pomoč pri oskrbi igralcev (šlo naj bi za 14 igralcev), a da je slovenski reprezentančni zdravnik (Sašo Djurić, op. p.) to zavrnil. Prav tako naj bi zavrnil njun predlog, da bi igralce odpeljali v bolnišnico v Kairu. Mednarodna zveza je še zapisala, da ni prejela nobene uradne pritožbe glede servirane hrane med tekmovanjem. Da naj bi bilo vse v redu, je potrdil tudi Oleg Lebedjev, direktor reprezentance Belorusije, ki je bivala v istem hotelu Cairo Marriott in uporabljala isti »švedski bife« kot slovenska delegacija: »Kar se tiče kakovosti nastanitve, hrane in preventivnih ukrepov zaradi koronavirusa, nismo imeli težav ali pripomb, prav tako ne posledic.«

Za nameček je IHF v izjavi za javnost dodal še cinično pripombo o tem, da je devet Slovencev, ki naj bi bili zastrupljeni s hrano, vseeno igralo proti Egiptu: »Slovenija je odigrala dobro tekmo in še v drugem polčasu vodila s petimi goli prednosti. Na igrišču ni bilo videti in zaznati, da imajo igralci kakršne koli težave z zastrupitvijo.« Po besedah reprezentančnega zdravnika dr. Saša Djurića so od uradnega zdravnika in predstavnika ministrstva za zdravstvo želeli, da igralce pošljejo v bolnišnico, jim vzamejo vzorce in naredijo uraden zapisnik. Djurić je izpolnil tudi zahtevo, naj okužene igralce pripelje v zdravniško sobo, a so gostitelji potem zahtevali, da morajo v bolnišnico in biti 48 ur v karanteni. »Toda to bi bilo nesmiselno, saj nihče od njih ni bil življenjsko ogrožen,« pojasnjuje dr. Sašo Djurić (ob težavah igralcev je spet opravil izjemno delo), ker bi to pomenilo vsaj še dva dodatna dneva prisilnega bivanja v Egiptu. Djurić sicer niti slučajno ne želi razmišljati o tem, da bi se nekdo namerno igral z zdravjem igralcev, toda ob tem je zelo zanimivo in čudno, da zdravstvenih težav ni imel nihče iz 12-članskega slovenskega strokovnega in reprezentančnega vodstva.

Umik kritike s spletne strani

Čigava »žrtev« so bili Slovenci (lasten kuhar in lastna hrana zaradi protikoronskih pravil v mehurčku nista bila dovoljena), zaradi lastnih napak ali napak prirediteljev, očitno ne bo nikoli znano, kajti vsaka stran ima svoje »dokaze«. A RZS je ugotovil, da je obračun z IHF in predsednikom Mustafo boj z mlini na veter, ki bi lahko Sloveniji v prihodnosti prinesel le velike težave. Zato je slovenska zveza prvo obtožujočo izjavo (objavljena je bila dan po tekmi z Egiptom) umaknila oziroma zbrisala s svoje spletne strani, nato pa objavila zelo milo in spravno izjavo za javnost z naslovom Pobuda na IHF za izboljšave v prihodnje.

»RZS izraža hvaležnost IHF in lokalnemu odboru za organizacijo prvenstva v zelo težki in zahtevni situaciji, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa,« je prvi stavek zapisa. O razlogih za težave igralcev pa je zveza zapisala: »V takšnih razmerah smo poskušali analizirati razloge za zdravstvene težave, ki so lahko posledica številnih dejavnikov. Prvi, o katerem smo razmišljali, je bila hrana, in vsi vemo, da se simptomi bolezni lahko razlikujejo glede na imunski sistem posameznika. Zelo jasno bi poudarili, da nikoli nismo trdili, da je bila situacija, ki se je zgodila, namerno izzvana, a se ne moremo izogniti dejstvu, da je prišlo do bolezni nekaterih igralcev. Ker so vse ekipe v hotelu imele enake pogoje, ki so bili primerni, in se niso soočali s toliko zdravstvenimi težavami, je izredno težko reči, kaj se je v resnici zgodilo. Prav tako bi radi poudarili, da je naša ekipa uporabljala samo hrano iz hotelskega bifeja in iz hotelske sobne postrežbe (pice…) ter da je pila le ustekleničeno vodo. Zato si želimo, da situacijo skupaj z IHF analiziramo in razjasnimo, da bi se izboljšali in se ji izognili v prihodnje.« Ali izjava poleg strahu pred negativnimi posledicami zaradi napada na IHF in predsednika pomeni tudi priznanje lastne krivde, pa presodite sami.