Pozornost argentinskih in tujih raziskovalcev je pritegnilo odkritje fosilnih ostankov titanozavra, giganta iz vrste zavropodov, ki naj bi živel pred približno 98 milijoni leti, saj naj bi po prvih analizah šlo za največjega doslej znanega kopenskega dinozavra. Novico o odkritju je pred tednom dni objavila skupina paleontologov argentinskega nacionalnega sveta za znanstvene in tehnološke raziskave (CONICET) v znanstveni reviji Cretaceous Research. Najdišče v Sierri Chata v pokrajini Neuquen na jugozahodu Argentine je znano od leta 2012. Izkopavati so začeli leta 2015 in dela se nadaljujejo, ker gre za zelo zahtevno in zamudno luščenje fosiliziranega okostja iz skale, bodo še dolgo trajala, pravi paleontolog Jose Luis Carballido, ki je pred leti vodil izkopavanje fosilnih ostankov dinozavra patagotitana v Patagoniji.

Veliko je še ujetega v skali

Po navedbah paleontologa Alejandra Otera, vodje izkopavanj v Sierri Chata in glavnega avtorja prvega strokovnega poročila, objavljenega v Cretaceous Research, so doslej našli prvih 24 vretenc repa, kosti medeničnega in prsnega dela, preostalo pa je še ujeto v skali. Ob tem je pojasnil, da dolgih kosti, kot sta nadlahtnica in stegnenica, ki se običajno uporabljajo za natančnejše ocene telesne mase oziroma velikosti živali, še niso izkopali. Kljub temu naj bi nekatere primerjave kazale, da odkrite fosilizirane kosti po velikosti presegajo zabeležene mere pred leti izkopanih ostankov, ki pripadajo velikemu dinozavru vrste Sauropod gigant.

V članku navajajo, da so te kosti za 10 do 20 odstotkov večje od Patagotitan mayoruma, zato sklepajo, da bi lahko šlo za največjega doslej odkritega dinozavra v Argentini. Predpostavljajo, da je v dolžino meril okoli 40 metrov, da je imel od 20 do 25 metrov dolg vrat in da je tehtal od 70 do 100 ton. Za lokalne medije so raziskovalci povedali, da so ostanki doslej odkritih zavropodov titanozavrov – štirinožnih rastlinojedcev, ki so živeli v geološki dobi pozne krede – zelo fragmentarno ohranjeni, zgolj tri ali pet kosti, na podlagi katerih je rekonstruiran celoten primerek. Po besedah geologa Alberta Garrida, ki sodeluje pri izkopavanju v Sierri Chata, gre v tem primeru za veliko bolje ohranjen primerek, ki je tudi zato izjemna najdba. Garrido je še povedal, da so v tem kraju prav tako našli fosilizirane iztrebke manjših mesojedih dinozavrov oziroma mrhovinarjev.

Gre za novo vrsto dinozavrov?

Argentinski paleontologi pravijo, da anatomska analiza teh ostankov za zdaj ne dopušča, da bi jih opredelili kot novo vrsto dinozavrov, čeprav razkriva pomembne anatomske podatke, ki prej niso bili na voljo. »Morfološka neskladnost in pomanjkanje enakovrednih elementov glede na sorodne taksone (skupino sorodnih organizmov) tudi ne dopušča, da bi to novo gradivo pripisali že znanim rodovom,« pojasnjujejo v uvodu omenjenega članka, zato ta novoodkriti primerek dinozavra še ni dobil imena.

Opisani primerek naj bi po njihovih ugotovitvah izrazito kazal na sožitje večjih in srednje velikih titanozavrov z majhnimi rebbachisaurusi v dobi zgodnje zgornje krede na območju današnje pokrajine Neuquén. V tem kraju so bili ugotovljeni zelo številni taksoni oziroma skupine organizmov, ki bodo po mnenju argentinskih paleontologov prispevali k boljšemu razumevanju filogenetskih razmerij (dreves življenja) titanozavrov z razkritjem obstoja prej neznanega rodu in osvetlili razvoj oziroma evolucijo telesne mase.

Težnja po iskanju največje živali, ki je kdaj hodila po zemeljskem površju, je stara vsaj dvesto let. Od 19. stoletja so razni paleontologi po svetu vse svoje življenje namenili iskanju primerka, ki bi lahko nosil naziv največji, a vedno znova odkrijejo še večjega. Ali gre tokrat za največjo žival vseh časov na našem planetu, bodo pokazali nadaljnja izkopavanja in analize fosilnih ostankov na najdišču Sierra Chata.