Po več desetletjih boja je feministično gibanje v Argentini doseglo, da je v nedeljo stopil v veljavo zakon, ki legalizira prostovoljno umetno prekinitev nosečnosti. Po besedah ministrice za ženska vprašanja Elizabeth Gomez Alcorta pa bo treba vložiti še veliko truda v premagovanje ovir, ki jih bodo izvajanju zakona postavljali konservativni krogi.

Zakon je parlament sprejel decembra na predlog vlade predsednika Alberta Fernandeza. Ženskam daje pravico do brezplačnega in varnega prostovoljnega splava do 14. tedna nosečnosti, izjemoma ob zapriseženi pisni izjavi pa tudi pozneje, če gre za posilstvo ali v primeru zdravstvenih zapletov, ki bi ogrozili življenje nosečnice.

Dosedanji zakon, ki je bil v veljavi od leta 1921, je dovoljeval prekinitev nosečnosti samo iz razlogov posilstva in ogroženega življenja nosečnice. V vseh drugih primerih je bil splav prepovedan in kaznovan z zaporom. Študija, ki jo je leta 2005 naročilo ministrstvo za zdravstvo, je pokazala, da je bilo v Argentini na leto opravljenih od 350.000 do 500.000 nezakonitih splavov. Po besedah nekdanjega ministra za zdravstvo Adolfa Rubinsteina je bil nestrokovno opravljen poseg glavni vzrok umrljivosti pri nosečnicah, okoli 50.000 jih je bilo zaradi tega vsako leto hospitaliziranih, največ seveda iz revnih slojev, ki si niso mogle privoščiti posega v zasebnih klinikah v sosednjem Urugvaju ali v Evropi. Novi zakon tako zagotavlja tudi ustrezno medicinsko asistenco pri posegu.

30 let zapora za spontani splav

Novemu zakonu nasprotujejo katoliška cerkev z argentinskim papežem Frančiškom na čelu ter evangeličanske skupine, pa tudi razna združenja zdravnikov in pravnikov, ker po njihovem pomeni »kršitev ustave in mednarodnih konvencij, ki varujejo življenje otroka od spočetja«. Ministrica Alcorta pričakuje iz teh krogov tožbe in upor, ob tem pa je opozorila, da zakon predvideva zaporno kazen za funkcionarje, zdravstveno osebje in druge, ki bi ovirali ali zavrnili opravljanje posegov.

Argentina se je s sprejetjem novega zakona pridružila Urugvaju, Kubi, Gvajani, Portoriku, mehiški zvezni državi Oaxaca in Ciudadu de Mexicu, kjer je prostovoljna prekinitev nosečnosti uvrščena med človekove pravice žensk. V večini drugih latinskoameriških in karibskih držav je splav dovoljen le v izjemnih primerih, med katere sodijo posilstvo, življenjska ogroženost nosečnic in incest ter le v nekaterih primerih defektnost ploda. V Salvadorju, Nikaragvi, Hondurasu in Dominikanski republiki, kjer imajo močan politični vpliv evangeličani, pa je splav strogo prepovedan in se kaznuje s 30 leti zapora, celo ko je spontan.

Honduras: Tega ne bomo dopustili

V Hondurasu je parlament minulo soboto tudi sprejel odločitev, po kateri je za spremembo ustave potrebno soglasje treh četrtin poslancev in ne zgolj dvotretjinska večina kot doslej. S to potezo naj bi ustavo zavarovali pred možnimi spremembami za legalizacijo splava in istospolnih porok. Podpredsednik honduraškega parlamenta Mario Perez je ob tem pojasnil: »To je odgovor na sedanji val ustavnih reform v latinskoameriških državah, ki so namenjene legalizaciji splava, kot se je zgodilo v Argentini; tega v Hondurasu ni mogoče dopustiti.«

Potezo honduraškega parlamenta so obsodile mnoge mednarodne organizacije za človekove pravice. Predstavniki OZN opozarjajo, da prepoved splava v primerih incesta, posilstva, defektnosti ploda ali ogroženosti življenja nosečnice pomeni kršitev človekovih pravic žensk v Hondurasu ter njihovo »izpostavljenost mučenju in maltretiranju«. V znamenje protesta proti odločitvi parlamenta so feministične organizacije v ponedeljek organizirale shod v glavnem mestu Tegucigalpa.