Ena največjih volilnih senzacij v zadnjih letih je bila gotovo zmaga Volodimirja Zelenskega na ukrajinskih predsedniških volitvah aprila 2019. Predvsem z obljubo o zmanjšanju korupcije je v drugem krogu volitev ta komik, znan po vlogi predsednika države v priljubljeni televizijski seriji, s kar 73 odstotki potolkel dotedanjega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, ki so ga izvolili po majdanski revoluciji tudi zato, da bi odpravil korupcijo, a za to kot tajkun ni imel volje.

Zdaj pa je že jasno, da je tudi Zelenski Ukrajince razočaral. Njegovo vladanje je vse bolj v korist tajkunov, ki obvladujejo celotno ukrajinsko gospodarstvo in vse televizijske postaje ter hočejo poceni kupovati državna podjetja. »Mislili smo, da bo blizu ljudstvu in da nas bo rešil korupcije. A iz tega ni bilo nič,« je o Zelenskem za pariški dnevnik Le Monde dejala neka 33-letna delavka.

Veliko začetne energije

Ker tudi sedem let po majdanski revoluciji ni napredka v boju proti korupciji, tuji posojilodajalci izgubljajo potrpljenje in niso več pripravljeni podpreti gospodarskega razvoja Ukrajine, ki je ena najrevnejših držav v Evropi. Pandemija samo še povečuje že tako velik prepad med revnimi množicami in peščico milijarderjev. Ukrajinci so tudi ena najmanj srečnih nacij na svetu: med njimi je samo 14 odstotkov zadovoljnih ljudi, kažejo raziskave. Še leta 2019, ko je ambiciozni Zelenski zbujal upanje, jih je bilo zadovoljnih 33 odstotkov.

Z njegovo izvolitvijo se je namreč zdelo, da se oživlja duh majdanske revolucije, v kateri se je ljudstvo dvignilo tudi proti korupciji. Sam Zelenski, ki je sprva vsekakor imel voljo, ne pa jasnega načrta, je po izvolitvi verjel, da je mogoče čez noč zmanjšati korupcijo in tako spremeniti Ukrajino. Ustanovil je posebno sodišče za boj proti korupciji in sprejel več deset drugih ukrepov. Prizanesel ni niti milijarderju Igorju Kolomojskemu, ki mu je s svojo zelo gledano televizijsko postajo v veliki meri omogočil zmago na volitvah. Tako tajkunu ni dovolil, da bi dobil nazaj Privatbank, največjo ukrajinsko banko, potem ko jo je ukrajinska centralna banka nacionalizirala in sanirala 5 milijard evrov veliko luknjo.

Malo oprijemljivih rezultatov

Toda počasi je vse bolj postajalo jasno, da ima Zelenski opraviti s sistemom, ki je veliko močnejši od njega. Najbolj očitno je to prišlo do izraza oktobra lani, ko je ustavno sodišče na pobudo 50 poslancev razveljavilo praktično vse pomembne protikorupcijske ukrepe, tudi kazensko odgovornost funkcionarjev za lažne prijave prihodkov in premoženja. Nato je Zelenski poskušal odstaviti predsednika ustavnega sodišča, a Beneška komisija se je temu uprla v imenu neodvisnosti sodstva, ki pa je v Ukrajini očitno podrejeno tajkunom.

Za povrh so lani vlado Zelenskega zapustili prozahodni reformatorji. Tajkuni imajo zdaj svoje ljudi v vladi, med predsednikovimi svetovalci, ki neizkušenega Zelenskega odvračajo od nujnih reform, in med poslanci. Zelenski nima več nadzora niti nad svojo stranko. Kolomojski ima na svoji plačilni listi 80 njenih poslancev. Kot piše Le Monde, je tarifa 2000 dolarjev (1650 evrov) na mesec, kar je dvakrat več, kot znaša poslanska plača.

Veliko analitikov meni, da je Rusija tista, ki je preprečila Ukrajini boj proti korupciji, da bi jo tako ločila od EU. Ker zaradi korupcije Ukrajina ne bo dobila finančne pomoči od Bruslja, se bo morala obrniti na Moskvo.