Nogometni klub Barcelona se spopada z eno največjih kriz v svoji več kot 130-letni zgodovini. Poleg Reala iz Madrida najuspešnejši španski klub in eden najuspešnejših evropskih nogometnih kolektivov je v zadnjih letih na račun tekmovalnih neuspehov, zgrešenih investicij, nekompetentnega vodstva in dvornih iger znotraj kluba močno zabredel. Kako zelo, je pokazalo letno finančno poročilo, ki so ga Katalonci objavili ta teden in razkriva, da njihov dolg znaša neverjetnih 1,173 milijarde evrov. Podatek je šokiral svetovno nogometno javnost, saj je finančni položaj kluba očitno mnogo slabši, kot se je sprva ugibalo.
Z denarjem razmetavali kot pijani milijonarji
Vodstvo kluba pod taktirko zdaj že nekdanjega predsednika Josepa Marie Bartomeua je z denarjem razmetavalo kot pijani milijonarji, za nameček pa dolgove vseskozi prelagalo na poznejše obdobje. Ti so jih naposled dohiteli, saj je v poročilu zapisano, da zgolj kratkoročni dolgovi znašajo 730 milijonov evrov. Od tega bo morala Barcelona 440 milijonov evrov vrniti do 21. junija, preostanek pa do zaključka leta. »Kamor koli se ozrete, vas pričaka nova katastrofa,« poročilo opisujejo španski mediji, ki dodajajo, da Katalonci med drugim še vedno niso odplačali niti vseh odškodnin za pretekle okrepitve. Dvajsetim klubom po vsem svetu še vedno dolgujejo 126 milijonov evrov, a utegne znesek narasti še za 70 milijonov evrov v primeru izpolnjenih pogodbenih klavzul. Za Philippeja Coutinha morajo Liverpoolu tako še vedno na bančni račun nakazati 29 milijonov evrov, z bonusi 40 milijonov, Ajax bo za Frenkieja De Jonga prejel še 16 milijonov evrov, z bonusi pa bi znesek lahko zrasel na kar trikrat toliko. Del minusa so želeli vodilni sicer pokriti s prodajo vstopnic, a jim je načrte prekrižala pandemija koronavirusa in jih pahnila še globlje v rdeče številke.
Da bi izplavali iz njih, so pred meseci oklestili plače nogometašem, ki so bile ene najvišjih na svetu. Zanje so pri 26-kratnih španskih prvakih na leto namenjali 74 odstotkov letnega proračuna oziroma 630 milijonov evrov, s tem pa zavestno kršili pravila vodstva španskega prvenstva, ki mejo postavlja pri 70 odstotkih. S 70,1 milijona evrov letne plače je daleč največji zaslužkar na Camp Nouu prvi zvezdnik ekipe Lionel Messi, sledijo pa mu Antoine Griezmann (45,8 milijona evrov), Frenkie de Jong (20,8 milijona evrov) in Sergio Busquets (15 milijonov evrov).
Posledice nespametnega razsipavanja z denarjem v preteklem obdobju Katalonci sicer že čutijo. Po poročanju španskega radia Cadena klub igralcem še vedno ni izplačal plač za pretekli mesec. »Ne vem, ali je to res, moral bi jih povprašati. Klubi finančno trpijo zaradi koronavirusa, nas pa je prizadela tudi odsotnost turizma. Vsi se spopadajo s slabimi številkami, ne le mi,« je ta teden dejal trener Barcelone Ronald Koeman.
Položaj zelo resen, a ne brezizhoden
Kljub črnogledim napovedim pa Barcelona po pisanju športnega dnevnika Marca le ni tako zelo blizu zanjo najslabšemu scenariju – insolventnosti in bankrotu. Čeprav se je znašla v negotovem položaju, ima v lasti lepo število nepremičnin, kratkoročno pa lahko del dolga poplača tudi s prodajo nogometašev. Druga možnost je preoblikovanje v delniško družbo, čemur v klubu za zdaj niso naklonjeni, nasprotujejo pa jim tudi vsi kandidati za prihajajoče predsedniške volitve.
»Stanje Barcelone nas ni presenetilo,« je na včerajšnji izredni novinarski konferenci dejal eden od favoritov za zmago na volitvah za predsednika kluba 7. marca Victor Font. »Ne smemo dramatizirati in govoriti, da bo klub izginil, hkrati pa ne smemo podcenjevati nastalega položaja, ki je zelo resen,« je poudaril 48-letni poslovnež in že predstavil načrt za rešitev kluba iz rdečih številk. »Naš kratkoročni načrt je refinanciranje dolga, druga, manj priljubljena poteza pa znižanje plač. To se preprosto mora zgoditi. V prihajajočih mesecih Barcelona ne bo mogla na veliko vlagati v igralce. Na trgu se bo morala ozirati za tistimi, ki se jim iztekajo pogodbe, njihove plače pa bodo v skladu s položajem, v katerega je klub zašel,« je dodal Font.
