Zahvaljujoč delovanju vlade Janeza Janše Slovenija postaja vse bolj opazna na mednarodnem odru. Po izražanju podpore Donaldu Trumpu, žaljenju novega ameriškega predsednika Joeja Bidna, po nenavadnih pismih podpore nasprotovanju vladavine prava v EU, je sedaj v oči tujih medijev padla tudi Janševa metla s področja slovenske kulture. Na spletni strani New York Timesa lahko danes beremo članek z naslovom »Populistični voditelj je sprožil kulturno vojno in jo začel v muzejih«, s pripete fotografije pa nas z nasmehom pozdravlja slovenski premier.
V članku britanskega novinarja Alexa Marshalla, ki piše predvsem o kulturi, kulturni politiki, evropskih kulturnih vojnah in financiranju muzejev, v preteklosti pa je pisal za Guardian in BBC, so na hitro povzeti dosedanji politični uspehi slovenskega premierja, vključno s korupcijsko afero Patria, spletnimi obračunavanji s političnimi nasprotniki in mediji. Pod najnovejše ukrepe Janševe tretje vlade je novinar prištel tudi menjavo direktorjev nekaterih najpomembnejših kulturnih ustanov v Sloveniji, vključno z Narodnim muzejem Slovenije, Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Moderne galerije.
Avtor ob tem navaja, da je šlo za redne menjave ob izteku mandatov direktorjev, opozarja pa na zaplete pri imenovanju novih direktorjev. Novinarjevi sogovorniki ob tem opozarjajo, da je šlo pri izbiranju novih kandidatov za poskus premika muzejev v bolj konservativno in nacionalistično smer. Naj spomnimo, da so postopke imenovanja novih direktorjev ustanov pod Janševo vlado pogosto spremljale spremembe ustanovnih aktov, ki določajo razpisne pogoje. Kritiki opozarjajo, da je šlo pri tem za poskus prilagajanja razpisov prej izbranim kandidatom. Med vidnejšimi primeri takšnega početja novinar NY Times navaja primer Moderne galerije. Dosedanji direktorici Zdenki Badovinac je mandat sicer potekel že lani, a ustanova še zdaj nima novega direktorja. Badovinčeva je za položaj sicer ponovno kandidirala, a ni bila izbrana. Ker ministrstvo za kulturo med kandidati, ki bi izpolnjevali pogoje, tudi po več ponovitvah razpisa ni našlo primernega kandidata, pa je prišlo še do spremembe pogoja, da mora imeti direktor 5 let izkušenj vodenja muzeja.
Na očitke, da je ministrstvo v več primerih, tudi v primeru Moderne galerije, ignoriralo predloge svetov zavodov, je tiskovni predstavnik ministrstva za kulturo Mitja Iršič britanskemu novinarju odgovoril, da vlada priporočilom pri izbiri direktorjev ni sledila, ker v nekaterih ustanovah na svetu zavoda prevladujejo »levičarji«. Novinarju je Iršič potožil še, da se očitki političnega vmešavanja pojavljajo zgolj, ko je na oblasti desna vlada. Neopažene v prispevku pa niso ostale niti ukinitve najemnih pogodb umetniških organizacij in nevladnih organizacij, ki najemajo državne prostore, niti spodleteli poskus izbrisa reperja Zlatka, ker je preveč časa posvečal dejavnostim, ki niso neposredno povezane z umetniškim ustvarjanjem oziroma, kot je prepričan Zlatko, zaradi sodelovanja na protivladnih protestih.
