Italijanski nestrankarski premier Giuseppe Conte je prejšnji teden v parlamentu dobil zaupnico, v ponedeljek pa odstopil. Kar se zdi na prvi pogled absurdno, ima svojo politično logiko, ker v zgornjem domu ni dobil podpore absolutne večine. Conte, ki je zadnjih 17 mesecev vodil koalicijo populističnega Gibanja petih zvezd in levosredinske Demokratske stranke, želi – enako kot obe stranki – še naprej vladati, vendar s trdnejšo večino. Nekateri komentatorji menijo, da bo poskusil pritegniti poslance stranke Naprej Italija Silvia Berlusconija, vendar po anketah desnici ustrezajo predčasne volitve.
Vsekakor je še vse odprto in odvisno od predsednika države Sergia Mattarelle, ki bi lahko razpisal tudi predčasne volitve, a najbrž tega ne bo storil, ker bi verjetno zmagal skrajni desničar Matteo Salvini in potem tudi odločal, kako bo država porabila več kot 200 milijard evrov, ki jih bo Italija dobila iz evropskega sklada za gospodarsko okrevanje po pandemiji. Tudi zato bi radi v Gibanju petih zvezd in Demokratski stranki skupaj s Contejem kot premierjem vladali še naprej, podporo mu je izrekla tudi manjša tretja vladna stranka Svobodni in enakopravni.
Upanje na tretjo vlado
Tretja Contejeva vlada se tako zdi precej verjetna, vendar nikakor ne samoumevna. Prvo vlado je 56-letni profesor prava vodil v letih 2018–2019, a bolj na papirju, saj je na položaj premierja prišel kot kompromis v vladi Gibanja petih zvezd in Salvinijeve Lige. Salvini je vlado nato razpustil, ker je hotel na predčasne volitve, saj mu je v anketah zelo dobro kazalo, a se je Gibanje petih zvezd podalo v nenačelno koalicijo z demokrati, Conte pa je ostal kot kompromisna rešitev. Drugi mandat na čelu vlade je prevzel septembra 2019 in si potem med pandemijo močno okrepil priljubljenost med Italijani.
Vladna kriza je vsekakor nastopila v zelo slabem času, ko država čaka na evropske milijarde, gospodarstvo je oslabljeno, pandemija, ki je v državi zahtevala že več kot 85.000 življenj, pa še kar vztraja. Mattarella hoče zato krizo rešiti čim prej. Najprej bo opravil posvete z vsemi parlamentarnimi strankami, ti bodo potekali danes in jutri, morda bo sledil še kakšen krog.
Absolutno večino je vlada izgubila, ko je 13. januarja iz vlade izstopila manjša sredinska stranka nekdanjega premiera Mattea Renzija, Italia Viva. Oslabljeni Conte si je dva tedna zaman prizadeval nadomestiti njen odhod. V predstavniškem domu je še šlo, v senatu pa mu je marsikateri senator obljubljal podporo, a brez pravih poroštev pred glasovanjem o pravosodni reformi. Conte bo zdaj do razpleta opravljal tekoče posle.
Štirje možni scenariji
Analitiki omenjajo štiri možne scenarije. Po enem bi Conte ponovno sestavil vlado s Petimi zvezdami, demokrati in Renzijem, ki pa mu je Conte zelo zameril odhod, saj mu je šel na roko pri njegovih zahtevah glede razporeditve evropskih sredstev, a je vseeno odkorakal. Druga možnost je, da iste stranke sestavijo vlado z drugim premierjem, saj se zdi, da je šel Renziju od vsega najbolj v nos prav Conte. Predsednik vlade bi lahko postal vodja Petih zvezd Luigi Di Maio, zdaj zunanji minister, ali pa vodja demokratov Nicola Zingaretti.
Tretja možnost bi bila tehnična vlada, podobna tisti, ki jo je vodil nekdanji evropski komisar Mario Monti v letih 2011–2013 in je reševala veliko dolžniško krizo Italije in EU.
Četrta možnost je seveda, da Mattarella razpiše predčasne volitve. Pravzaprav bi morala biti večina poslancev in senatorjev proti razpisu predčasnih volitev, saj se bo število članov parlamenta po volitvah z 945 zmanjšalo na 600. Gibanju petih zvezd pa sploh grozi hud poraz, stranka je namreč leta 2018 dobila 33 odstotkov glasov, zdaj pa bi jih, po anketah sodeč, dobila zgolj še 15 odstotkov.