Miti in stereotipi o uporabi savne

Prvi mit: blagor za kronično bolečino in artritis

Sicer je raziskav o učinkih savne bore malo, vsaj tistih, ki bi bile reprezentativne – dejstvo pa je, da blagodejno učinkuje na naše telo in dušo. »Uporaba suhe, finske savne je poživljajoča in sproščujoča. Ker se krvne žile v vročini razširijo, se pretok krvi poveča, mišice se sprostijo in posledično se zmanjša napetost v sklepih, boleče mišice pa se razbremenijo. Savne zato lahko pomagajo ljudem s kronično bolečino in artritisom. Študija pri ljudeh s kroničnimi mišično-skeletnimi boleznimi, vključno z revmatoidnim artritisom in ankilozirajočim spondilitisom, je pokazala, da so savne v štirih tednih zmanjšale bolečino, okorelost in utrujenost. Ljudem s srčno-žilnimi boleznimi, tudi tistim s krčnimi žilami na nogah in zvišanim krvnim tlakom, savnanje odsvetujemo. Splošno navodilo vsem, ki jim savnanje ni izrecno odsvetovano zaradi njihovega zdravstvenega stanja, bi bilo, da ga preizkusijo. Če se pri tem počutijo slabo, če ne morejo zdržati v vročini, če ne čutijo nikakršne spremembe v počutju, to najverjetneje ni odgovor na njihove zdravstvene težave. Infrardeča savna je morda bolj sprejemljiva, ker so temperature v njej nižje. Parna kopel, tudi tako imenovana turška savna, zna koristiti tistim s kronično vneto nosno sluznico ali kroničnim vnetjem sinusov, saj – vsaj začasno – učinkovito odmaši zgornje dihalne poti,« nam je povedala doc. dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine.

Drugi mit: hura, kilogram in pol manj!

Savna velja za eno najstarejših naravnih načinov za očiščenje, razstrupljanje in sproščanja. Visoka temperatura namreč predstavlja ekstremno okolje za telo, saj povzroča »pozitiven stres«, zaradi katerega se začne znojiti in s tem čistiti. O uporabi savne burijo duhove tudi nekateri miti in stereotipi o učinkih, tako pozitivnih kot negativnih. Eden izmed najbolj znanih je, da v savni lahko shujšamo tudi do poldrugega kilograma. »Zaradi višjih temperatur v savni se srčni utrip trenutno dvigne, kar morda res pomeni, da telo takrat porabi nekaj več kalorij kot med samim sedenjem. Vendar hujšanje s savno ne prinese dolgoročnih rezultatov. Stopanje na tehtnico po končanem savnanju pokaže razliko v teži zaradi izgubljene tekočine, ki pa jo je treba zaradi ohranjanja zdravja, obremenitve ledvic in grozeče dehidracije čim prej nadomestiti. Po podatkih raziskave Univerze Harvard lahko v savni posameznik izgubi do pol litra znoja,« je na ta mit odgovorila naša sogovornica Kopčavar-Gučkova. Z njo se strinja tudi Patricija Vrenko iz Term Olimia: »Po celem dnevu savnanja lahko tehtnica pokaže tudi do 1,5 kilograma manj kot zjutraj. Vendar gre to na račun čezmernega potenja in nezadostnega nadomeščanja tekočine v našem telesu. Zelo pomembna je dobra hidracija telesa. V povezavi s hujšanjem pa je uporaba savne najprimernejša po dobrem treningu.«

Tretji mit: hitrejša ozdravitev nahoda

Nekateri strokovnjaki trdijo, da savna pospešuje prebolevanje prehlada, saj se v vročini izboljša prehodnost nosu. Drugi trdijo, da visoke temperature v savni uničujejo viruse, za katere je znano, da so občutljivi za visoko temperaturo. Slednja trditev načeloma drži, saj je vročina ob virozah naravni obrambni refleks organizma, ki želi z zvišanjem temperature uničiti viruse. V vsakem primeru pa savnanje pri sumu na okužbo dihal (prehlad) zaradi možnosti prenosa okužbe svetujemo zgolj v domači savni ali pa z zelo doslednimi higienskimi ukrepi.

Četrti mit: velika nevarnost za nosečnost

Pri tem mitu so mnenja različna. Bodočim materam, ki jim nosečnost ne povzroča večjih težav (težave s krvnim tlakom, vrtoglavica, bruhanje) in imajo izkušnje s savnanjem, naj ne bi bilo treba prekiniti tovrstnega sproščanja, če jim koristi. Za plod naj bi bila nevarna uporaba savne samo v primeru, ko je to nevarno tudi za nosečnico (čezmerno izpostavljanje, neupoštevanje navodil ohlajanja, prekratek počitek po savnanju…).

»V savni se ob dviganju telesne temperature razširijo žile, zato se dvigne pulz oziroma število srčnih utripov na minuto, ob tem pade krvni tlak, zaradi pospešenega potenja je možna dehidracija, pa tudi pregrevanje organizma in omedlevica. Zaradi hormonskih sprememb je večini nosečnic že sicer bolj vroče kot sicer. Iz razumljivih razlogov ciljne raziskave na tem področju niso bile izvedene. Glede na vse opisano strokovnjaki odsvetujejo savnanje, namakanje v džakuziju in kopanje v vroči vodi med nosečnostjo,« nam je pojasnila Kopčavar-Gučkova.

Peti mit: pospešen razvoj rakavih in vnetnih bolezni

S potenjem se telo lahko razbremeni strupenih snovi, ki jih nehote vnašamo s hrano, na primer pesticidov, konzervansov ali sledi težkih kovin. Ko se v savni ob dvigu temperature razširijo žile, se izboljša prekrvavitev in obenem dotok kisika v številne organe oziroma celice. »Nekatere rakave celice so občutljive za kisik oziroma jih kisik uničuje, zato v zdravstvenih krogih vzporedno še vedno tečejo diskusije in raziskave o oksigenacijski terapiji. Otipljivih rezultatov še niso objavili. Povezave med rakavimi boleznimi in savno zato ne moremo dokončno potrditi na znanstvenih osnovah, ostajamo pri hipotezah,« je na naše vprašanje o tem mitu odgovorila sogovornica.

Šesti mit: vzrok za neplodnost moških

Pravzaprav je v tem mitu, da savnanje povzroča delno neplodnost pri moških, celo nekaj resnice. »Izpostavljenost visokim temperaturam, kakršne so v vročih kopelih, džakuziju, masažnih kadeh ali savnah, lahko povzroči, da se temperatura testisov dvigne. Testisi so anatomsko umeščeni v mošnjo zunaj trebušne votline prav zaradi izjemne toplotne občutljivosti semenčic. Izpostavljanje visokim temperaturam, kakršne so na primer v savni, lahko uniči spermo ali zmanjša število semenčic. Vendar je ta učinek le začasen in se število in aktivnost semenčic po kratkotrajni izpostavljenosti vročini v savni povrne v normalno stanje,« je prepričana Nena Kopčavar Guček.

Sedmi mit: klobuk je odličen izolator

Zakaj zadnje čase videvamo ljudi v savni s kapo ali klobukom, nas je zanimalo. Ali je to le modna muha? Doc. dr. Nena Kopčavar-Gučkova nam je razložila, da je v savni, kjer temperatura lahko doseže 90 stopinj Celzija, prav glava najbolj izpostavljena vročini. »Segreje se hitreje kot preostali del telesa in imate občutek, da ste pregreti. To je lahko tudi eden od razlogov, da komaj zdržite nekaj minut in hitite ven, da se ohladite. Zato se vam lahko vrti v glavi, tudi vaši lasje se lahko preveč posušijo in postanejo krhki. Tukaj na pomoč priskoči kapa za savno. Svetujejo klobučevinasto kapo ali klobuk, saj je odličen izolator. V notranjosti namreč vzdržuje konstantno temperaturo okoli vaše glave, prav tako pa preprečuje, da bi toplota poškodovala vaše lase.«

Savnanje je torej v večini primerov res dobra preventiva pred prehladi in krepi naš imunski sistem, zato naj na koncu kot zanimivost zapišemo, da imajo v enem izmed vrtcev v nemškem Berlinu savno s temperaturo do 50 stopinj Celzija, ki jo enkrat tedensko obiščejo otroci, stari do šest let. Kljub temu so denimo v Termah Olimia kot prvi v Sloveniji uvedli družinsko savnanje, pri katerem lahko gre v savno vsa družina. Program se prilagaja individualno na potrebe otrok, ki so mlajši od 15 let, ter traja krajši čas na nižji temperaturi, in sicer od 50 do 60 stopinj Celzija.