Umetnost in umetnike je treba spoštovati. Ko beseda nanese na njihovo vrednost, vse postane relativno in predvsem mogoče, saj nekatera umetniška dela, predvsem slike, dosegajo vrtoglave številke. Sploh v zadnjih desetletjih, ko so se zanje ogreli milijarderji, ki so čez noč postali zbiratelji. Z razlogom: umetnine predstavljajo dobro naložbo, ki prinaša dobiček.
Praviloma so umetniška dela na ogled v muzejih, kamor jih odstopijo bogati pokrovitelji. Večina ni naprodaj, zato se zanje govori, da so neprecenljive. Mono Lizo Leonarda da Vincija, ki je na ogled v Louvru v Parizu, so tako leta 1962 ocenili na 100 milijonov dolarjev, kar ustreza današnjim 850 milijonom, slikarji, katerih slike gredo za med in dosegajo vrtoglave vrednosti, pa so trije – Vincent van Gogh, Pablo Picasso in Andy Warhol. Pri čemer sta Picasso in Warhol za časa življenja s svojimi umetniškimi deli obogatela, van Gogh pa je za takratnih 400 frankov prodal eno samo sliko – Rdeči vinograd.
Navdušenje kot na nogometni tekmi
Ali verjamete, da obstaja slika, ki so jo nekoč prodali za 30 funtov, desetletja kasneje pa sta se zanjo dva premožneža na licitaciji borila na nož in je dosegla vrtoglavih 450,3 milijona dolarjev? Zgodba o sliki Salvator Mundi (Odrešenik sveta), pod katero se je okoli leta 1500 podpisal Leonardo da Vinci, meji na »saj ni res, pa je«. Avtor jo je naslikal za potrebe francoskega kralja Ludvika XII., ki pa je padel v velike finančne težave, zato jo je arhitektu Johnu Stonu prodal za drobiž. O sliki (zanjo so še v 50. letih prejšnjega stoletja menili, da je kopija) ni bilo veliko govora vse do leta 2005, ko se je pojavila na lokalni dražbi v New Yorku, zanjo pa je prodajalec z umetninami Alexander Parish odštel 10 tisočakov. »Slika je izjemno kakovostna in ohranjena, predvsem pa pristna. Narejena je v stilu drugih slik Leonarda tistega časa,« so zapisali pri dražbeni hiši Christie's in potrdili, da gre za original. To je njeno vrednost dvignilo v nebo, saj jo je Parish kolegu in poslovnežu Yvesu Bouvierju prodal za 75 milijonov. A s tem njene poti še ni bilo konec. Zanjo je 127,5 milijona odštel ruski milijarder Dmitrij Ribolovlev, ki se je nato odločil za prodajo na dražbi. Ko je cena dosegla 300 milijonov, je bilo navdušenje prisotnih takšno kot na nogometni tekmi, nato pa so presegli še mejo 400 milijonov. »Ta neverjetna cena zgolj odraža, da so slike Leonarda da Vincija izjemno redke, obstaja jih namreč manj kot 20, večina pa jih je obešena v muzejih,« je dejal kurator Todd Levin. Nekdanji direktor Metropolitanskega muzeja Thomas Campbell je prodajo nedavno pospremil z besedami: »450 milijonov dolarjev? Upam, da jo bo zbiratelj znal ohranjati v dobrem stanju, se pa mora zavedati, da toliko ni vredna. Če bi jo prodajali danes, bi bila občutno cenejša.«
Za sliko, ki je bila pred dražbo na ogled v Hongkongu, Londonu, San Franciscu in New Yorku, pa se je prava odisejada šele začela. Z izjemo njenega lastnika namreč nihče več ne ve, kje dejansko je. Nekateri so prepričani, da je varno spravljena v slovitem skladišču umetnin v Ženevi, spet drugi trdijo, da so jo videli na razkošni jahti Mohammeda bin Salmana, dejanskega lastnika (zanj jo je kupil prijatelj, princ Badr bin Abdullah), ko je lani križaril po Rdečem morju. »Če je to res, to ni ravno najbolj primerno okolje za sliko,« je dejal Ben Lewis, avtor knjige Zadnji Leonardo. Slika je relativno majhna, saj meri 45,4 krat 65,6 centimetra, gre pa za olje na leseni plošči. Predstavlja Jezusa Kristusa z dvignjeno desnico v znak blagoslova in s kristalno oblo kot simbolom sveta v levici. Zanimivo, da so ga med drugimi upodobili tudi Carlo Crivelli (leta 1472), Andrea Previtali (1519) in Tizian (1570). Leta 2018 bi morala biti slika razstavljena v Louvru v Abu Dabiju, a se to ni zgodilo. Kljub temu pa bo predvidoma prihodnje leto znova na ogled, a na drugačen način, kot del muzikala. »Zgodba ima epskost, ki po mojem mnenju dobro ustreza muzikalu. Premore nekaj shakespearjanskega in opernega,« je prepričana dramatičarka Deborah Grace Winer.
Trg umetnin vreden 63 milijard dolarjev
Ker umetniška dela vrtoglave vrednosti dosegajo šele v zadnjem času, se vsi sprašujejo, zakaj so nenadoma postala tako zelo cenjena. Nastal je vtis, kot da imajo vse umetnine astronomsko vrednost. A je nimajo. V povprečju večje slike dosegajo ceno od 10.000 do 15.000 dolarjev, pri čemer je treba vedeti, da si prodajalci vzamejo tudi do polovico zaslužka, od prodaje na dražbi pa avtor umetniškega dela nima veliko, razen tega, da se njegova dela kasneje hitreje prodajajo na trgu in seveda posledično za višjo ceno. »Dejansko od prodaje umetnin živi le peščica. Je pa povpraševanje po določenih avtorjih izjemno, kar njihova dela draži v nebo,« pravi Georgina Adam, izvedenka za umetnine. Raziskava je tako pokazala, da je zgolj 0,2 odstotka umetnikov ustvarilo dela, katerih vrednost je dosegla več kot 10 milijonov dolarjev, pri čemer je bil celoten trg prodaje umetnin leta 2017 ovrednoten na 63 milijard, najbolje prodajane slike pa so delo moških umetnikov. »Zelo bogati ljudje imajo danes na razpolago neverjetne vsote denarja. Vse več jih je zbirateljev in vse več je takšnih, ki imajo v lasti umetniška dela, skupno vredna več kot milijardo dolarjev,« še pojasnjuje Georgina Adam. K dvigu cen je prispevala liberalizacija nekaterih gospodarstev, predvsem na Kitajskem, v Indiji in nekaterih državah vzhodne Evrope. Umetniška dela tako niso več zgolj luksuzna dobrina, temveč odlična investicija. Ljudje, ki so bili v minulih letih aktivni kupci umetnin, pa so lahko danes nasmejani, saj se je njihova vrednost praviloma povečala.
