Nemški dnevnik Handelsblatt je v ponedeljek ob sklicevanju na vire poročal, da je po ocenah Berlina učinkovitost cepiva, ki ga je britanska AstraZeneca razvila z oxfordsko univerzo, pri starejših od 65 let le osemodstotna. Podobno je poročal tudi časnik Bild.
A podjetje je nemudoma zanikalo navedbe. "Poročila, da je cepivo AstraZenece in Oxforda pri starejših od 65 let le osemodstotno učinkovito, so popolnoma napačna," so pozno v ponedeljek zapisali v izjavi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.
Kot dodajajo, novembra objavljeni podatki v reviji The Lancet izkazujejo, da so starejši po cepljenju razvili močan imunski odziv. Po drugem odmerku naj bi jih 100 odstotkov razvilo protitelesa.
Nemški zdravstveni minister Jens Spahn poročil ni želel neposredno komentirati, je pa v pogovoru za televizijo ZDF danes napovedal, da bodo naslednji teden sprejeli odločitev o tem, katere starostne skupine bodo to cepivo prejele prve.
Spletni portal Politico navaja še izjavo zdravstvenega ministrstva, da sta bila v medijskih poročilih morebiti zamenjana dva podatka. Osem odstotkov se po njihovih navedbah nanaša na delež starih med 56 in 69 let, vključenih v testiranje, medtem ko je bilo starejših od 70 let le med tremi in štirimi odstotki.
Evropska agencija za zdravila (Ema) naj bi sicer še ta teden izdala pogojno dovoljenje za promet s cepivom v EU. Tik pred tem pa je za razburjenje v Bruslju poskrbela napoved podjetja, da bo v prvi četrtini letošnjega leta EU dobavila manj cepiva, kot je bilo dogovorjeno.
60-odstotno zmanjšanje dobave?
Sprva je bilo dogovorjeno, da bo AstraZeneca 27 članicam unije do konca marca dobavila 80 milijonov odmerkov cepiva. Uradno ni znano, za koliko naj bi se ta dobava zmanjšala, agencija Reuters pa je poročala o kar 60-odstotnem zmanjšanju.
Evropska komisija je v odzivu od podjetja zahtevala, da se drži predvidenega načrta in zagotovi ustrezne proizvodne zmogljivosti, ki naj bi bile vzrok za zamude.
Vprašanje je bilo v ponedeljek tudi predmet sestanka komisije in držav članic ter predstavnikov AstraZenece. Komisija je odgovore podjetja tako po prvem kot drugem sestanku v večernih urah označila za nezadovoljive, med drugim pa napovedala zaostritev nadzora nad izvozom cepiv iz EU.
Naklonjenost temu je danes izrazil tudi Spahn, češ da EU mora vedeti, »kaj se proizvaja, kaj zapušča Evropo in če zapušča Evropo, ali temu sledi pošteno razdeljevanje«.
»Države članice EU so enotne: razvijalci cepiv imajo družbene in pogodbene obveznosti, ki jih morajo izpolniti,« je po drugem sestanku na twitterju zapisala komisarka za zdravje Stella Kiriakides.
Kot je dodala, so od AstraZenece zahtevali podroben načrt dobave cepiva državam članicam EU. Pogovore o vprašanju bodo nadaljevali v sredo, je še sporočila.
Pred AstraZeneco je zamude pri dobavi cepiva naznanilo tudi podjetje Pfizer. V komisiji so prejšnji teden zatrdili, da so bile zamude načrtovane le za minuli teden dni in da naj bi v tem tednu dobava že stekla stoodstotno.
Cepivo Pfizerja in BioNTecha je prvo, ki je dobilo odobritev za uporabo v EU. Poleg tega so v uniji že odobrili tudi uporabo cepiva Moderne.
